Luka Šulić: “Ne želim si nove normalnosti”

Festival No Borders bo jutri prvič odprl slovenski glasbenik svetovnega slovesa. Violončelist Luka Šulić bo s pianistom Evgenyjem Genchevom nastopil na osupljivi koncertni lokaciji ob Belopeških jezerih pred (za časa covid-19 ukrepov) sanjskimi 2000 poslušalci. V prihodnjih dneh bodo na povečini že razprodanih koncertih nastopili še sanremski zmagovalec Diodato, Elisa, Manu Chao in drugi.

Lani v tem času ste imeli za sabo že predstavitev Vivaldijevih Štirih letnih časov za violončelo v Trstu, prvi solo projekt, ovekovečen tudi na plošči, drugič ste postali oče, načrtovali svetovno turnejo, ki bi se morala nadaljevati letos - nato se je svet sesul. Kako se zdaj sestavlja?

“Sestavlja se iz dneva v dan. (smeh) Celotna situacija z virusom je zame prišla kot nekakšen 'blessing in disguise' (sreča v nesreči). Imam majhna otroka, zato je bil to dragocen čas, ki ti ga nihče ne more vzeti. Še bolj smo se povezali, kar bo gotovo na dolgi rok pozitivno vplivalo na otroka, a prav tako na starše. (smeh) Zadnje koncerte sem imel še februarja, potem pa se je vse skupaj začelo rušiti. Nekaj načrtovanih nastopov nam je uspelo prestaviti, Japonsko denimo na januar, nekatere pa smo zaradi logističnih težav odpovedali. Potem pa je iznenada prišlo vabilo na No Borders, česar sem se izjemno razveselil. Sem tudi že malce lačen nastopov pred občinstvom, saj so zame nekakšna hrana. Zelo se veselim koncerta v tako krasnem okolju ….”

... ki ste ga spoznali nedavno, med snemanjem videa za Bachovo Suito za čelo št 1. v G-ju in Nothing Else Matters skupine Metallica.

“Res sem se zaljubil v te kraje. In ta festival v naravi je nekaj prekrasnega. Bom pa tokrat Vivaldija namesto z orkestrom igral s pianistom Evgenyjem Genchevom, prijateljem iz študijskih let na londonski kraljevi glasbeni akademiji.”

Luka Šulić

violončelist

“Super, da okolje podpira tak glasbeni dogodek, da so se v teh časih raznih ukrepov uspeli organizirati. To je odlično za celotno regijo, sploh za turizem. Pa tudi strateško je lokacija na meji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo izvrstna.”

Se bo res klasika malce umaknila popu?

“Ne, bo kombinacija klasike, rocka in še česa, a tokrat v nekoliko bolj klasičnem zvoku za violončelo in klavir. Nazadnje sva skupaj igrala pred skoraj desetimi leti, ko sva bila še študenta. Sva pa med karanteno obnovila stike in začela snemati na daljavo. Objavila sva dva domača videa in se krasno ujela. In zdaj bova na odru skupaj. Najprej smo mislili, da bi igral Vivaldija z orkestrom, a želel sem si poskusiti nekaj novega. Doslej sem bil že dvakrat v Budimpešti na vaji, kjer je bilo super. Tudi zaradi trenutne situacije je lažje, saj sva na odru samo dva, v orkestru, ki sem ga imel na svoji turneji, pa je veliko glasbenikov tudi iz Srbije, ki ne bi mogli priti.”

Marsikdo je mislil, da se boste po Vivaldiju odpovedali aranžmajem popularne glasbe. V spominu ostaja vaš tržaški koncert, ko ste občinstvo “vzburili” z le nekaj notami iz Smooth Criminal, prve uspešnice 2Cellos, pa ste takoj nakazali, da gre za hec, da bo koncert drugačen. Kako se je zgodila Metallica?

“Tržaški koncert je bil prvi na moji solo turneji, tako da takrat še nisem imel novih priredb popularne glasbe za čelo in orkester. Kasneje sem igral tudi Queene in njihovo Bohemian Rapsody. Za Nothing Else Matters pa sem že imel pripravljeno priredbo, a se je potem začela epidemija, in ko nisem imel doma kaj delati, sem se domislil, da bi štirikrat posnel sebe. Uporabil sem krasno priredbo skupine Apocaliptica in se najprej v svoji dnevni sobi z malo kamero skušal klonirati, kar omogoča sodobna tehnologija. Posnetek je bil dober in bilo bi mi žal, da bi ostal v dnevni sobi. Ko smo šli snemat Bacha na Kanin, smo opravili že dopoldan, pa smo si potem rekli: dajmo popoldan posneti še Metallico ob Belopeških jezerih!”

Popolna scenografija?

“Prizorišče v naravi je neverjetno. Na posnetkih nastopov je čutiti krasno vzdušje, pa še vstopnice so skoraj zastonj. (Zaradi omejitve prizorišča je letos vstopnina simbolična, op. a.) Super, da okolje podpira tak glasbeni dogodek, da so se v teh časih raznih ukrepov uspeli organizirati. To je odlično za celotno regijo, sploh za turizem. Pa tudi strateško je lokacija na meji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo izvrstna.”

Po dobrem letu od našega zadnjega pogovora lahko z vašega facebook profila razberemo, da družina in glasba ostajata na prvem mestu. Se jima je pridružila narava?

“Od nekdaj me narava navdihuje, mi daje energijo in ustvarjalnost. In tudi z otrokoma smo v času izolacije vsak dan odšli na sprehod v gozd, na svež zrak, na Pohorje, kjer ni nikogar. (smeh) Pa tudi za otroke je super, ker po takih sprehodih na zraku bolje spijo.” (smeh)

Večkrat poudarite, da skušate živeti uravnoteženo, da slava ni bila nikoli glavni cilj. Kako težko je to vzdržati?

“Lagal bi, če bi rekel, da je enostavno. Odvisno je od tega, kakšen si kot človek, kakšne so tvoje prioritete. Potrebni so dobra organizacija, veliko discipline, zlasti samodiscipline, odrekanja. Pa seveda podpore domačih, da si lahko vzamem čas zase in za glasbo, da lahko ustvarjam družinskim obveznostim navkljub, sploh ko imaš majhne otroke. Ni bilo enostavno, a za zdaj nam gre dobro. Kot sem rekel - vsak dan prinaša nove izzive. (smeh)

Po Vivaldiju je prišel Bach, na drugi strani Metallica … Kakšni so novi načrti pri izboru?

“V tem pogledu delam vse spontano. Klasika so moje korenine, nikoli je nisem zanemarjal. Omogoča mi tehtnost in umetniško integriteto, ki jo potrebujem. So pa del moje glasbene osebnosti tudi drugi žanri, ki jih obožujem in igram, tako da bom še naprej skrbel za dobro kombinacijo vsega - tako za lastno zadovoljstvo kakor za zadovoljstvo občinstva.”

Ko smo pri slednjem - mnogi se sprašujejo, kako bo z načrti, ki jih imata 2Cellos. Leta 2021 naj bi se podala na turnejo in posnela svojo šesto ploščo, ki vama jo narekuje pogodba s Sonyjem. Kako kaže?

“Če sem iskren, se mi leto 2021 ob vsem tem dogajanju zdi še daleč. Oba sva morala prestaviti samostojne načrte, tako da se je tudi najin skupni projekt zamaknil. Skupno turnejo zdaj načrtujeva za oktober 2021. Začela se bo v Evropi, decembra v Avstraliji ter na Japonskem in v Aziji, leta 2022 pa bo še v ZDA. Takrat imava deseto obletnico in bi na vsakem kontinentu imeli koncerte v samo desetih mestih. Tak je načrt, koncept, tudi album naj bi začela snemati v začetku prihodnjega leta, a vse je tako negotovo, da se sedaj veselim predvsem tokratnega nastopa.”

Nam lahko izdate kakšno skladbo, ki jo boste zaigrali s pianistom?

“Seveda! Zdi se mi, da nama je uspelo sestaviti popoln izbor za tak festival, sploh z našimi priredbami, ki so zelo polne, emocionalne … Nekaj bo skladb skupine Queen, Brahmsov Madžarski ples, pa Saint-Saënsov Labod, priredba za klavir in violončelo skladbe Nuvole bianche Ludovica Einaudija, ki se mi zdi zelo primerna za ta ambient v osrčju narave … Vsega pa ne smem izdati.” (smeh)

Ste med redkimi srečnimi slovenskimi glasbeniki, ki bodo lahko to poletje koncertirali pred tako številnim občinstvom. Pozivi državnim ustanovam se iz sveta glasbe v Sloveniji kar vrstijo. Spremljate?

“Priznam, da doslej domače kulturne politike nisem spremljal, sem drugače razpet, tako da nisem seznanjen z vsem. Problem pri glasbenikih in glasbeni dejavnosti je, da smo prvi prekinili in očitno bomo zadnji zares začeli z dejavnostjo. Pri glasbi je težavno, ker potrebuješ nekaj mesecev stabilnosti, da lahko načrtuješ koncerte, jih najaviš, primerno promoviraš in tržiš. Mislim, da bi država morala glasbenikom, ki so v stiski, bolj prisluhniti in jih podpreti. A mnogi ljudje so v stiski. Srčno upam, da ne bo treba živeti v nikakršni novi normalnosti, ki jo vsi omenjajo, ampak da se bomo vsaj v nekaterih pogledih vrnili nazaj. Sam k sreči nisem odvisen od državne pomoči, ampak od svojih poslušalcev, od prodaje vstopnic, in morda sem v privilegiranem položaju, ker imam svoje občinstvo, ki je po vsem svetu. Res upam, da se čim prej izvlečemo čim iz te godlje.”

Za konec: uspete kaj do Izole?

“Nazadnje smo bili v Izoli ... (dolg premor) Uf, že dolgo nas ni bilo. Najprej je bil koronavirus, zdaj smo bili malce na dopustu v Dalmaciji. Brat ima dva otročka in živi v Izoli. Bo pa nono v začetku septembra praznoval devetdeset let in bo priredil veliko družinsko fešto, tako da takrat gotovo vsi pridemo!”

---