Jasno in razumljivo

Prijazna gospa me je ta teden ustavila na ulici in prosila, da ji razložim - jasno in razumljivo, kot je sama dejala -, kakšne spremembe prinaša nova medijska zakonodaja. Ne zanima je, kaj piše v posameznih členih zakonov, ampak njihovo bistvo. Kaj se bo spremenilo za nas, državljane, ko bodo ti zakoni sprejeti? Gospa ima prav. Tisti, ki pripravlja zakone, bi moral javnosti jasno in razumljivo razložiti, kaj in zakaj to počne. Namesto tega običajno dobimo tirade nerazumljivih stavkov, ki se sklicujejo na evropske direktive.

Marsikdaj spremembe, ki jih naš zakonodajalec uvaja, nimajo zveze z evropskimi direktivami, ampak s čisto domačim poskusom, da se zakon naredi še bolj nerazumljiv in neizvedljiv v praksi zaradi nekih spet čisto domačih in konkretnih poslovnih interesov. Kaj je bistvo novih medijskih zakonov? Podrediti največje slovenske medije, predvsem javno radiotelevizijo, strankarskim interesom na način, da ceno plačamo mi, državljani. Naš denar, njihovi mediji.

Nova medijska zakonodaja bo izničila novinarstvo in ustoličila podložno zapisovanje besed in dejanj tistih na oblasti.

Javni medij je že desetletja tarča poskusov podreditve. Izkazalo se je namreč dvoje. Prvič, da tisti, ki imajo denar (svoj lastni denar in ne denar, ki kroži po neznanih računih obskurnih podjetij v davčnih oazah), večinoma kupujejo medije, da služijo denar. Drugič, da tisti, ki si močno želijo imeti svoj medij, nimajo ne denarja in ne zadostnega števila bralcev, gledalcev ali poslušalcev, s katerimi bi pritegnili oglaševalce, ki niso v državni lasti.

Iz teh zelo enostavnih izhodišč sledi: če nimaš denarja, imaš pa bolestno potrebo po tem, da nadzoruješ svoj medij, je najlažji način, da denar vzameš tam, kjer je. In to je v Sloveniji javna radiotelevizija. Zdaj je očitno, da pozivi k neplačevanju RTV prispevka takoj utihnejo, ko je medijski plen na dosegu roke. Še nekaj. Ne samo, da ne boste plačevali nižjega prispevka ali pa ga sploh ne boste plačevali, plačevali boste za bistveno manj programa, vključno s tistimi, na katerih delo ne boste imeli nobenega vpliva. No, če boste temu nasprotovali, boste postali del njihovega standardnega programa blatenja in žaljenja.

Potem je tu še tiskovna agencija. To je šele zgodba! Ustanovili so jo posamezniki kot zasebno podjetje v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Potem so jo prodali državi. Potem jo je država privatizirala in ko je agencija prišla v finančne težave, jo je ponovno odkupila. Ko je končno zakon presekal te “enkrat javni, drugič zasebni” mahinacije in postavil temelje sodobne tiskovne agencije, bo po novem vlada imenovala vodilne ljudi, denar za to pa bomo spet plačevali mi. “Razumljivo?” sem vprašala gospo. “Ja. Zdaj mi je jasno,” je odgovorila. Spet bodo polnili svoje žepe z našim denarjem in pričakovali, da smo tako neumni, da ne vidimo, kaj delajo.

Pri nas je vsako politično zgodbo treba brati s posebnim slovarjem in seznamom glavnih igralcev in igralk. To naj bi nam pomagali razumeti mediji. Kdo, kdaj, kaj, kje, kako in zakaj? Nova medijska zakonodaja bo izničila novinarstvo in ustoličila podložno zapisovanje besed in dejanj tistih na oblasti. Ve se: “kdo” in “kdaj” je relativen, “kje” je možno manipulirati s sliko, “kaj”, “kako” in “zakaj” pa so stvar tistega “kdo”, o katerega dejanjih se ne sprašujemo.


Preberite še


Najbolj brano