Namesto kampusa preučevanje lesa
Istra
17. 07. 2020, 19.53
, posodobljeno: 17. 07. 2020, 20.33
Januarja je zasebni zavod InnoRenew CoE, katerega vodilni partner je Univerza na Primorskem, začel graditi center odličnosti na območju, predvidenem za Kampus Livade, septembra prihodnje leto naj bi bili zgrajeni obe stavbi. Danes pa so - ker niso položili temeljnega kamna - simbolno sestavili leseno drevo.
Odpri galerijo
V ozadju zametki garaže centra odličnosti InnoRenew CoE, v
ospredju (z leve): izolski poslanec Gregor Perič (SMC) in župan
Danilo Markočič, ministrica Simona Kustec, direktorica Andreja
Kutnar in minister Zdravko Počivalšek Foto: Zdravko Primožič/FPA
IZOLA
> Maketo drevesa, ki bo krasila center odličnosti, sta pomagala sestaviti ministrica za izobraževanje Simona Kustec in minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek. Da je maketa lesena, pa ni naključje, saj bodo v bodočih stavbah preučevali les in druge naravne materiale in tudi njuni konstrukciji bosta leseni, betonski in jekleni. Zgornja dela bosta samo iz masivnega lesa, zato bosta stavbi največji leseni v Sloveniji.
Center odličnosti za enajst milijonov
Stavbi bosta tudi sami po sebi raziskovalni projekt, nanju bodo namestili senzorje na različnih mestih in preučevali odzivanje lesa ter učinke mikroklime na les in druge materiale. Skupaj z raziskovalno opremo in davki bosta vredni enajst milijonov evrov. InnoRenew namreč razpolaga s kar 45 milijoni evrov evropskega in državnega denarja in ima po navedbah direktorice Andreje Kutnar 62 zaposlenih, od katerih polovica prihaja iz tujine. Ko bo zavod polno zaživel, bo imel do 90 zaposlenih in naj bi se sam financiral.
Spodbujajo naložbe v lesno-predelovalno industrijo
Kot je poudaril Počivalšek, bodo spremenili uredbo o zelenem javnem naročanju, da bo v vseh stavbah javnega značaja najmanj 30 odstotkov lesa. “Do leta 2030 želimo povečati domačo predelavo hlodovine na tri milijone kubičnih metrov, število zaposlenih v lesno-predelovalni industriji pa povečati na 20.000. Zdaj jih je nekaj več kot 10.000, v zlatih časih te industrije pa smo jih imeli več kot 40.000. Želimo tudi ustvariti več kot 2,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje lesa in lesnih izdelkov.”
“Spomenik slovenskemu lesu in znanju”
“Naše vodilo je bilo, da lesarstvo potrebuje nov zagon. Zavedamo se, da lesna industrija precej zaostaja za drugimi panogami,” je pojasnila Kutnarjeva. “Želimo si postati vodilni na področju trajnostne gradnje,” je naznanila Simona Kustec. Po Počivalškovih besedah pa je bodoči center odličnosti na dobri poti, da postane spomenik slovenskemu lesu in znanju. “Slovenija ima dve tretjini površin, pokritih z gozdom, več jih imajo le še Finska, Estonija in Latvija, več kot petino imamo državnega gozda.” Opomnil je, da vse, kar posekamo, izvozimo in da je bilo tako tudi po drugi svetovni vojni. V vmesnem obdobju pa je bilo drugače in tudi zdaj si želi, da bi les v večji meri sami predelali. “Upam, da bo nova zgradba znanilka novega obdobja,” je bil jasen. Preboj našega gospodarstva vidi v “prehodu iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov”.
90 ljudi naj bi bi bilo ob polnem zagonu zaposlenih v zavodu, hkrati pa naj bi se sam financiral.