Vse, kar je zeleno, ni vedno dobro

Zadnje čase nas od vsepovsod bombardirajo z “zelenim”. Zeleni turizem, zelena mobilnost, zelena politika ... Vse to ima pozitivno konotacijo.

Ni pa vse, kar je zeleno, vedno dobro. Lep primer za to je zelena trgatev, ki pomeni trganje grozdja, še preden to dozori. In njegovo uničenje. Vinarjem, ki so v začetnem obdobju novega koronavirusa ob zamrznitvi gostinstva in turizma prodali bistveno manj in ostali z večjimi zalogami vina v kleteh, je država pristopila naproti z možnostjo zelene trgatve.

Vsi se načeloma strinjajo, da je zelena trgatev ukrep v skrajni sili. Nekateri ga primerjajo celo s splavom.

Tudi strokovnjake na tem področju je presenetilo veliko število oddanih vlog na Primorskem. Eden od argumentov, predvsem na Vipavskem, kjer naj bi bilo teh vlog največ, so tudi nizke odkupne cene grozdja določenih sort, ki po mnenju nekaterih vinogradnikov ne povrnejo celoletnega vložka v trte. Vsi pa se načeloma strinjajo, da je zelena trgatev ukrep v skrajni sili, ki ni všeč nikomur, ki so mu blizu vinogradi in vino. Nekateri ga primerjajo celo s splavom.

Čeprav se vinogradniki in vinarji zavedajo, da vina letnik 2019 ne bo mogoče prodati v celoti, se temu ukrepu ponekod upirajo tudi tako, da še bolj vestno redčijo in manjšajo obremenitve trsov. Kot nalašč trenutne razmere v vinogradih kažejo na dobro letino, saj je vreme vinogradnikom naklonjeno, zdravstveno stanje grozdja pa je dobro. Poleg zelene trgatve sta še vedno aktualna tudi predlagana ukrepa krizne destilacije vina v etanol za industrijske in medicinske namene in kriznega skladiščenja vina, ki še nista potrjena, lahko pa bi dodatno prispevala k temu, da bi bilo viškov vina še nekoliko manj.

Poznavalci razmer pravijo tudi, da ti ukrepi morda ne bi bili potrebni, če bi pravočasno naredili kakšen korak na drugem koncu, v smislu pravočasnega razmišljanja in delovanja na področju skupnega slovenskega povezovanja ter promocije vinarjev in vinogradnikov, celotne Slovenije kot enotne vinske destinacije, vinogradniško-vinarske dežele, česar pa ni mogoče narediti na hitro, čez noč, ampak zahteva to svoj čas in pripravljenost vseh akterjev. Nekateri na to opozarjajo in k temu pozivajo že leta, a vsaj za zdaj pri vseh očitno še ni konsenza in zrelosti za kaj takega, tako kot ni zrelo grozdje, ki pada ob zeleni trgatvi.


Preberite še


Najbolj brano