(Ne)uspeh aplikacije bo odvisen od zaupanja ljudi

Poslanci so danes prižgali zeleno luč za uvedbo mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Namestitev aplikacije na pametni telefon bo za zdrave osebe prostovoljna, za potrjeno okužene in tiste, ki jim je odrejena karantena, pa obvezna. V opoziciji že napovedujejo ustavno presojo te rešitve.

LJUBLJANA > “Menimo, da lahko s takšnimi preventivnimi ukrepi dobro zavarujemo življenje in zdravje ljudi, nenazadnje je naša dolžnost, da varujemo sebe in druge, in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo,” je potrebo po aplikaciji utemeljil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Koalicija vztraja, da bi aplikacija pomagala epidemiologom in jih razbremenila. Oseba je kužna, še preden se pri njej pojavijo prvi znaki, torej že takrat, ko se še prosto druži z drugimi ljudmi. “Mobilna aplikacija bi omogočila, da bi sami opozorili te ljudi, ki smo jim sami nehote predali virus,” pojasnjuje državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant.

Karantenske odločbe bo odslej mogoče vročati tudi po elektronski pošti, so odločili poslanci.

Bo aplikacija pristala na ustavnem sodišču?

Slovenija svojo aplikacijo pripravlja po zgledu francoske in nemške. Podatki bi bili anonimizirani in ne bi razkrili identitete okužene osebe. Okuženi in osebe v karanteni bi morali v aplikacijo vnesti naključno kodo. Podatki o stikih bi se po 15 dneh samodejno izbrisali.

Da sta obvezna namestitev aplikacije in obdelovanje osebnih podatkov lahko pravno sporna, opozarja urad informacijske pooblaščenke. Parlamentarna pravna služba prav tako meni, da bi šlo kljub anonimnosti še vedno za obdelovanje osebnih podatkov tistih, za katere je aplikacija obvezna. Tudi na inštitutu za kriminologijo ljubljanske pravne fakultete so opozorili, da bi naključna koda, ki bi jo dobil posameznik, sicer otežila identifikacijo, ne bi pa je onemogočila. Takšne posege v zasebnost sme praviloma odrediti samo sodišče, in to pod strogimi pogoji.

Kolikšno bo nadomestilo plače v primeru karantene

- 80 odstotkov, če se bo delavec odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu, ob prehodu meje nazaj v Slovenijo pa mu bo odrejena karantena.

- 80 odstotkov, če mu bo karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo v Sloveniji.

- 100 odstotkov, če mu bo karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo med opravljanjem dela za delodajalca.

- Delavec, ki se bo zavestno odpravil v državo na rdečem seznamu, po napotitvi v karanteno ne bo upravičen do nadomestila plače. Izjemoma bo upravičen do 50-odstotnega nadomestila, če bo razlog za njegovo potovanje smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka ali staršev ali pa rojstvo otroka.

Vzpostavitvi mobilne aplikacije zaradi pomembnosti obvladovanja epidemije na inštitutu za kriminologijo ne nasprotujejo, mora pa biti ta aplikacija prostovoljna in shranjevanje podatkov decentralizirano. Zakon bi moral imeti tudi varovalke pred zlorabami. “Zgolj ob dovolj velikem zaupanju celotne družbe bo aplikacijo uporabljalo zadostno število uporabnikov, da bo njeno delovanje učinkovito in zanesljivo,” so izpostavili.

V večini opozicije so zaradi vseh teh opozoril danes nasprotovali uvedbi aplikacije in odrekli podporo četrtemu protikoronskemu zakonu v celoti. V Levici, kjer aplikacijo razumejo kot krepitev nadzora nad državljani, napovedujejo ustavno presojo. Opozicijski poslanci se sprašujejo tudi o učinkovitosti takšne aplikacije. “Tudi če vam bo uspelo z aplikacijo, ta ne bo imela učinka. Zakaj? Ker deluje na zaupanju, tega pa ni in pretežni del prebivalstva te aplikacije pač ne bo naložil,” je menil Brane Golubović iz LMŠ.

Štiri okužbe na Primorskem

Ob 1271 testiranjih so v sredo pri nas potrdili 13 okužb z novim koronavirusom, od tega štiri na Primorskem. Po ena nova okužba je bila v Pivki, Vipavi, Piranu in Ilirski Bistrici.

Učinkovitost je po mnenju opozicije pod vprašajem tudi zaradi tega, ker vsi državljani niti nimajo primernega mobilnega telefona, da bi lahko nanj prenesli aplikacijo.

Višina nadomestila odvisna od razloga za karanteno

V senci mobilne aplikacije so se znašli drugi ukrepi četrtega protikoronskega zakona. Država je v zakonu podaljšala ukrep čakanja na delo do konca julija. Po potrebi bo ta ukrep podaljševala še do konca septembra. Država s tem ukrepom delodajalcem povrne 80 odstotkov nadomestila delavčeve plače, vendar ne več kot 892,50 evra, kolikor je trenutno najvišje nadomestilo za primer brezposelnosti. Junija so delodajalci ukrep čakanja na delo uveljavljali za približno 60.000 zaposlenih.

S četrtim protikoronskim zakonom je država nase prevzela tudi plačilo nadomestila plače za delavce, ki bi jim bila odrejena karantena. Država bo nadomestilo za karanteno plačevala do konca septembra. Višina nadomestila bo po novem odvisna od vzroka za odreditev karantene. Kdor je šel prostovoljno v državo, ki je na rdečem seznamu, nadomestila plače sploh ne bo dobil.

Turistični boni še za sezonske ponudnike

Ministrstvo za delo postavlja v ospredje tudi finančno pomoč domovom za starostnike. Za sofinanciranje dodatnih kadrov jim bo država v prihodnjih dveh letih zagotovila 31 milijonov evrov.

Po uveljavitvi danes zvečer sprejetega zakona bo mogoče turistični bon unovčiti tudi pri turističnih ponudnikih, ki prenočišča oddajajo le sezonsko. Tudi za študente, ki jim zaradi epidemije covida-19 morda ni uspelo pravočasno opraviti vseh študijskih obveznosti, bo bolje poskrbljeno. Zakon jim letos izjemoma dovoljuje koriščenje študentskih bonov za prehrano že od sredine julija najprej.

---