Morje je državno, kopno od občin. Kaj pa priobalni pas?

Do konca marca mora ministrstvo za okolje in prostor pripraviti Pomorski prostorski načrt (PPN) Slovenije, ki ga pripravlja od aprila lani. Šele včeraj pa so imeli predstavniki ministrstva v Izoli prvi posvet s štirimi istrskimi župani oziroma podžupani, ki za to priložnost nastopajo enotno, kot Svet za Jadransko morje.

 Z leve: portoroška arhitektka in urbanistka Manca Plazar, vodja izolskega občinskega urada za prostor in 
nepremičnine Marko Starman ter v.d.   generalnega direktorja direktorata za prostor Georgi Bangiev Foto: Zdravko Primožič/FPA
Z leve: portoroška arhitektka in urbanistka Manca Plazar, vodja izolskega občinskega urada za prostor in nepremičnine Marko Starman ter v.d. generalnega direktorja direktorata za prostor Georgi Bangiev Foto: Zdravko Primožič/FPA

IZOLA > V Izolo je prišel tudi v.d. generalnega direktorja direktorata za prostor Georgi Bangiev, ki je pred tem 15 let vodil urad za okolje in prostor na koprski občini. Povedal je, da morajo PPN do marca poslati Evropski komisiji. Katerim od številnih dejavnosti na morju bodo dali prednost, bo jasno do konca letošnjega leta, ocenjuje Bangiev, saj so šele sredi načrtovanja.

Na morju bodo zagotovo zavarovali školjčišča, vendar še ne vedo, katera. Ko bodo dorekli, kaj bodo še zavarovali in kje, pa bodo “zavarovali morje v povezavi s kopnim”. To pomeni, da bo priobalni pas igral še pomembnejšo vlogo. Zdaj imamo v Sloveniji zavarovane slabe tri odstotke morskega okolja, cilj EU je zavarovati deset odstotkov.

Kaj je PPN?

Ta dokument je rezultat spoznanja, da je tudi na morju treba vzpostaviti odgovorno načrtovanje in upravljanje. Slovenija ga mora pripraviti na podlagi obveznosti, ki izhajajo iz Evropskega pravnega reda in Barcelonske konvencije, pripravljajo ga po določbah zakona o urejanju prostora, sprejela ga bo vlada. Po direktivi EU o pomorskem prostorskem načrtovanju ga mora poslati Evropski komisiji do marca 2021.

Bodo opredelili mejo med kopnim in morjem?

Čeprav je lastnica morja država, razmere v priobalnem pasu najbolje poznajo istrske občine. Da bi štirje župani v dogovorih z državo enotno nastopili, so že maja lani oblikovali Svet za Jadransko morje, toda za njihove predloge in vprašanja država do zdaj ni imela posluha.

Zanima jih predvsem, ali bo država s PPN opredelila mejo med kopnim in morjem in ali bo z njim opredelila pristojnosti občin pri umeščanju prostorskih ureditev na morju. Zanima jih tudi, kako bo PPN vplival na prostorsko načrtovanje na kopnem, predstavnike države pa pozivajo, naj PPN dopolnijo z ukrepi za preprečevanje poplav zaradi morja in z drugimi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, zaradi katerih se dviga morska gladina. “Takšne ukrepe so sprejeli Hrvati in Španci. V Izoli ugotavljamo, da bo treba dvigniti obalo vsaj na območju ladjedelnice in na delu nekdanjega Delamarisa,” je poudaril vodja izolskega občinskega urada za prostor in nepremičnine Marko Starman, tudi koordinator Sveta za Jadransko morje.

Nekaj so se vendarle dogovorili

Čeprav so predstavniki okoljskega ministrstva povedali, da PPN ne vpliva na pristojnosti države oziroma občine, češ da ima le strateški pomen, bo predlog ureditve meje med kopnim do septembra in po usmeritvah direkcije za vode uskladila geodetska služba, pri tem naj bi sodelovale istrske občine. Na njihov predlog so se dogovorili, da bodo vpliv podnebnih sprememb in dvigovanja morja obravnavali v okoljskem poročilu PPN. Čim prej bodo pripravili poplavno študijo z ukrepi, po možnosti še pred sprejemom PPN, ker to, da ni takšne študije, občine zavira pri sprejemu lastnih prostorskih načrtov.

Kot so zatrdili predstavniki države, PPN občinam ne bo omejil pristojnosti načrtovanja na kopnem, čeprav dopušča urejanje prostora izven urbaniziranih delov tudi na kopnem in 150 metrov širokem obalnem pasu.

Istrski župani želijo, da pereče prostorske in razvojne težave njihove regije umestijo tudi v Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki naj bi jo ministrstvo sprejelo do konca prihodnjega leta. Znova so poudarili, naj v strategiji navedejo, da je treba obalno območje obravnavati kot posebno območje s specifičnimi ukrepi, povezanimi z več problematikami: z oskrbo s pitno vodo, s pritiski zaradi turizma in prometa ter tudi z dvigovanjem morske gladine in drugimi posledicami podnebnih sprememb.

V Istri namreč pričakujejo, da bo EU - v okviru Evropskega zelenega dogovora (Green deal) - financirala naložbe v infrastrukturo zaradi podnebnih sprememb. Da bi država upoštevala predloge Sveta za Jadransko morje, so na okoljskem ministrstvu ustanovili medresorsko skupino za usklajevanje načrtovanja območja morja in obale, katere član je tudi Starman.


Najbolj brano