Filozofinja na prestolu

Tony McNamara se je po scenariju za celovečerec Najljubša Yorghosa Lanthimosa, s katerim je lani osvojil tudi nominacijo za oskarja za najboljši scenarij, v televizijski nadaljevanki Velika ponovno vrnil v miljè zgodovinske kostumske satire, toda precej manj jedke in z veliko več humorja na prvo žogo.

Velika se občasno naslanja na biografijo Katarine Velike, razsvetljene in progresivno misleče ruske carice z najdaljšim vladarskim stažem v zgodovini Rusije. Z naklonjenostjo je gledala na evropsko razsvetljenstvo in si dopisovala z mnogimi velikimi umi tistega časa, vključno z Voltaireom, Diderotom in d'Alembertom. Spodbujala je znanost, politiko in vojsko, ena največjih zaslug Katarine pa je ustanovitev mnogih šol v večjih mestih, med temi tudi šol za odrasle in prvo višjo šolo za dekleta v Evropi.

Miks resničnih in izmišljenih dejstev

Tony McNamara je v svoji viziji Katarine, ki jo je sprva kot naivno in zaletavo nato pa veliko bolj makiavelistično upodobila Elle Fanning, predvsem podčrtal zahodno filozofsko usmeritev Katarine Velike in njen boj za opismenjevanje ljudstva. Začel pa je pri njenem prihodu na bakanalični ruski dvor in poroki z ne najbolj uravnovešenim Petrom (Nicholas Hoult), ki je prestol nasledil po Petru Velikem. Tudi pri oblikovanju lika Petra se je McNamara naslanjal na nekatera resnična dejstva, izpostavi pa predvsem njegovo čudaško plat, ki je bojda še bolj udarila na plan po kronanju, in nepoznavanje vojaških strategij. Peter je namreč vodil zelo nepredvidljivo in nepremišljeno zunanjo in notranjo politiko: prekinil je zavezništvo z Avstrijo in se povezal s Prusijo, posmehoval se je pravoslavju ... V Veliki so Petrovi glavni sovražniki Švedi, katere skuša brezglavo zatreti, glede pravoslavne duhovščine goji presenetljivo dokaj bogaboječ odnos, zelo pa ga bremeni tudi njegov nadimek, ki ga (še) nima, saj v času svoje vladavine ni dosegel kakšnega večjega preboja. V nadaljevanki je še nekaj resničnih likov, med katerimi najbolj izstopa načitani Petrov svetovalec Grigorij Orlov, ki je dejansko tudi zrežiral zaroto proti Petru in s pomočjo katere je na prestol sedla njegova sorodna razsvetljena duša - Katarina Velika.

Odzvanja tudi Marija Antoaneta Sofie Coppola

Za razliko od Najljubše, kjer je McNamara postregel z veliko bolj nekonvencionalnim, perfidnim in globljim humorjem, je v Veliki komika velikokrat prepuščena precej vulgarnim, seksističnim in politično nekorektnim šalam na prvo žogo. Velika sicer prikliče tudi Marijo Antoaneto Sofie Coppola, kjer tudi spremljamo novopečeno kraljico, ki ji življenje na razvratnem francoskem dvoru ne diši preveč. Coppola je Antoanetin svobodnjaški in napredni duh poudarila tudi s pogostimi in neopazno zlitimi drobnimi anahronizmi (na primer nepozabne allstarke in skladba Nirvane Smells Like Teen Spirit). Česa podobnega avtorji Velike niti ne poskušajo vpeljati oziroma le po koncu vsake epizode se z odjavno špico zvrsti kar nekaj osvežilne moderne glasbe. Velika sicer ni tipična puhloglava komedija, saj zaradi fizičnega in psihičnega nasilja ter spletk, s katerim je bil prepreden McNamarov ruski dvor, gledalcu ne prizanaša in utegne biti mestoma precej okrutna. Zaradi bogate kostumografije in scenografije pa bodo na svoj račun nedvomno prišli ljubitelji razkošnih kostumskih filmov.

---