Do konca proletarski punker in antifašist

Konec tedna bo izolski letni kino Arrigoni utripal v punk ritmih legendarne puljske zasedbe Kud Idijoti. Na sporedu bo dokumentarec o njenem karizmatičnem frontmanu, neumornem borcu za pravice delavcev in zapriseženemu antifašistu Branku Črnacu Tusti, ki se je poslovil veliko prezgodaj. Umrl je leta 2012, star 57 let, zaradi posledic raka.

Branko Črnac Tusta je svoje življenje zapisal pristnemu proletarskemu punku, antifašizmu in boju za pravice delavcev, še 
posebej v puljskem Uljaniku. Foto: Zoran Jaćimović
Branko Črnac Tusta je svoje življenje zapisal pristnemu proletarskemu punku, antifašizmu in boju za pravice delavcev, še posebej v puljskem Uljaniku. Foto: Zoran Jaćimović

Pod režijo dokumentarca, poimenovanega preprosto Tusta, se podpisuje hrvaški režiser Andrej Korovljev, ki je leta 2000 posnel precej odmeven dokumentarec Leta rje o boju delavcev puljskega Uljanika proti njegovi privatizaciji, še pred tem pa film o obstrancih, ki živijo v bližini puljske arene. V nekoč gospodarskem paradnem konju Pulja si je svoj vsakodnevni kruh sicer služila večina članov zasedbe, Tusta pa je napredoval do vodje oddelka in je bil angažiran tudi kot sindikalni zaupnik, aktivist ter udeleženec številnih delavskih demonstracij. Ladjedelnici je ostal zvest do smrti, leta 2012. Dve leti po njegovi smrti so v Pulju po njem poimenovali ulico, dobil pa je tudi svoj spomenik.

Od nepričakovanega boja do cenzure

Tusta se je skupini pridružil štiri leta po ustanovitvi, leta 1985, in pomembno prispeval k njeni uveljavitvi. Sodeloval je na vseh ploščah - od prve male vinilne plošče Bolje izdati ploču nego prijatelja (1987), albumov Bolivia r'n'r, Mi smo ovdje samo zbog para, Glupost je neuništiva in Tako je govorio ZaraTusta iz 90. let do zadnjega, Remek-djelo (2001). Film je sicer razdeljen na tri dele. V prvem delu je predstavljen nepričakovani preboj zasedbe na glasbeno sceno. Za to je bil predvsem zaslužen prelomen koncert na znamenitem mladinskem glasbenem festivalu v Subotici leta 1987, na katerem so zmagali med 300 nastopajočimi. Po tem so se jim odprla vrata v tujini, sledili so tudi nastopi v Italiji. Zaradi koncerta v Kalabariji, kjer so zaigrali Bandiero Rosso, so bili nekaj časa glavna novica v Italiji in Jugoslaviji. Drugi del je posvečen omejevanju aktivnosti punkovskega sestava v obdobju vojne in širjenja nacionalističnega duha na Hrvaškem. Kud Idijoti namreč veljajo za najbolj cenzurirano zasedbo v hrvaških medijih, glavnino njihovih plošč so izdali v tujini, največ v Sloveniji (Slovenia, Primitivc Glasbic in Helidon). O tem založniškem delu v Sloveniji v dokumentarcu spregovori tudi Koprčan Boris Furlan - Primitivc.

Legendarni nastop v Beogradu leta 2000

Kljub težkim časom, ki so nastopili v 90. letih, in nacionalni razklanosti na Balkanu, so Kud Idijoti ostali zvesti svojim nadnacionalnim in antimilitarističnim idealom in veljajo za prvo hrvaško skupino, ki je po razpadu Jugoslavije nastopila v Srbiji. Še danes njihov koncert v beograjski Hali sportova leta 2000 velja za legendarnega.

V sklepnem delu filma pa se je režiser osredotočil na zadnja leta Tustinega življenja skozi izpovedi bližnjih, prek katerih imajo gledalci priložnost spoznati tudi glasbenikovo manj znano, zasebno plat. Njegov zadnji koncert v Sloveniji je bil 26. februarja v Zelenem gaju v Dornberku. Po smrti karizmatičnega pevca je zasedba prenehala z delovanjem.


Najbolj brano