Velike uharice ubija elektrika

Na Kraškem robu je sredi gnezditve elektrika ubila gnezdečega samca velike uharice, ogrožene in največje sove pri nas. V gnezdu sta dva mladiča, katerih preživetje je negotovo. “K sreči sta mladiča že malo večja, tako da ju hrani samica in imata možnosti za preživetje. V prvem obdobju gnezditve zarod namreč hrani samec,” je pojasnil Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kako gre mladičema, spremljajo s pomočjo telemetričnega oddajnika.

PODPEČ > Nesreča se je zgodila 2. junija ponoči, za samca pa je bila usodna električna napeljava na železnici v vasi Podpeč. Na tirih ga je našel domačin. Kot pravi Tomaž Mihelič, so velike uharice sredi gnezditve, zato so člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) takoj preverili, kaj je z mladiči. “Enemu od njiju smo v torek namestili telemetrični oddajnik, da bomo lahko spremljali njuno premikanje. Če bomo zaznali, da sta obnemogla, ju bomo odpeljali k veterinarju,” je pojasnil danes.

“Samec ima ključno vlogo v prvem delu gnezditve, od marca do maja, ko hrani samico, ki dela gnezdo in vali jajca, pa tudi mladiče, ko so še zelo majhni. Če bi poginil mesec prej, niti mladiča ne bi preživela,” je prepričan Mihelič. Njuno preživetje je zdaj odvisno od sposobnosti samice, ki mora sama nahraniti oba. “Trenutno samica nalogo opravlja uspešno, saj sta mladiča vitalna,” zagotavlja sogovornik. “Gnezdo bosta začela zapuščati predvidoma čez dober teden, čez 14 dni bosta že dobro letela,” doda.

Mihelič se že 20 let ukvarja s sovami in dobro pozna problem elektroudara na daljnovodih. “A šele telemetrija, ki jo izvajamo znotraj kohezijskega projekta ZaKras, je pokazala njegovo pravo razsežnost. Od osmih teritorialnih samcev, na katere smo namestili oddajnike na Krasu, je elektrika od oktobra lani ubila kar tri. To so odrasli, izkušeni osebki, ki so nosilci populacije, ki je očitno močno ponorna. To pomeni, da srka osebke od drugje, kar ni dobro. Manjša škoda bi bila, če bi poginile samice ali mladiči,” trdi Mihelič.

Daljnovodi so za velike uharice odlično mesto za zasedo. Ne poginejo, ker bi se zaletele v žice, ampak ko se hkrati dotaknejo dveh žic, tako da steče elektrika skoznje. V DOPPS zato skupaj s projektnima partnerjema, Elektro Primorsko in Parkom Škocjanske jame, v okviru projekta ZaKras na daljnovode nameščajo “kape”. Ocenjujejo, da bodo do naslednjega leta na ta način izolirali več kot tisoč najbolj rizičnih stojišč.

Veliko uharico pri nas zelo ogroža prav elektrika, ocenjujejo v DOPPS, zato so začeli problematiko reševati tudi na sistemski ravni z vplivanjem na zakonodajo in standarde na tem področju. “Pomagal bi denimo tudi drugačen dizajn stebrov, kjer bi izolatorje obrnili navzdol,” pripomni Mihelič. Znotraj projekta Adriatic Flyway, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija Euronatur, iščejo še druge preproste in izvedljive rešitve, ki ne predstavljajo dodatnega bremena državi.

---