Volilni party

Davor Bernardić je predvolilno sliko Hrvaške strnil v dramatičnem stavku: Hrvaško sta opustošili dve kugi, korona im korupcija! Izjava kot se spodobi za najboljšega gimnazijca v državi v letih 1996 in 1997 in najuspešnejšega študenta svoje generacije na prestižni Prirodoslovno matematični fakulteti v Zagrebu. Ali pa tudi dovolj za možno zmago na parlamentarnih volitvah 5. julija, za katere predvolilne ankete HDZ napovedujejo približno 29, SDP pa približno 28 odstotkov glasov? Morda. Čeprav intelektualna razsežnost na naših straneh sveta ni ravno cenjena roba. V prid SDP govori tudi družbeno ekonomska slika države: po Forbes navaja, da imamo tri milijarderje in 250 milijonarjev. Približno milijon ljudi živi povprečno dobro, dva milijona je pod tem pragom, milijon pa je revežev. Če strnem, pri nas vselej velja delitev Dinamo-Hajduk: vedno držim samo za svoje, čeprav so drugoligaši. Seveda je tu še klasična delitev na ustaše in partizane, država (beri sodstvo) pa je poskrbela, da vse ostaja tako, kot je bilo. Ustavno sodišče je potrdilo, da je vsaka raba ustaškega pozdrava “Za dom spremni“ protiustavna. Toda odločba višjega prekrškovnega sodišča, da Thompson v pesmi Čavoglave lahko poje s tem vzklikom, ostaja še naprej pravnomočna. Sodišče proti sodišču? Proti ustavnemu sodišču? Seveda, pri nas je to mogoče.

Tomislav Jakić, medijska in politična avtoriteta leve misli, za zagrebški srbski tednik Novosti: “Profašistični incidenti, ki se zaskrbljujoče množijo, so praviloma označeni kot 'kršitev javnega reda in miru', kot početje peščice mladcev, ki ne vedo, kaj delajo. Hkrati se policijsko brutalnost (do prebežnikov, denimo) preprosto zanika. Medtem ko se svet, vsemu navkljub, le prebuja, Hrvaška spi s široko zaprtimi očmi, ne da bi se zavedala prepada, v katerega drvi. Volitve so pred vrati. Kaj se mora zgoditi, da bo Hrvaška spregledala?“

Stabilne večine ne bo uspelo sestaviti nikomur. In čisto lahko se zgodi, da bomo čez mesec ali dva spet morali na volitve. Kaj pa nestabilna vlada pomeni v času krize, ki nas čaka, lahko vidimo, če se le malce ozremo po sosedstvu in Evropi.

V Sabor se voli 140 poslancev, osem zastopnikov manjšin in tri zastopnike iz “diaspore”, izseljene Hrvaške. Skupaj 151 poslancev, za prevzem oblasti je torej potrebnih 76 glasov.

HDZ gre na volitve sama, SDP ima “Restart” koalicijo, v katero so vključeni Hrvaška stranka upokojencev (HSU), Državljansko liberalna zveza (GLAS), Moč, Hrvaška kmečka stranka (HSS) ter Istrski demokratični zbor (IDS) in Primorsko-goranska zveza (PGS). Po raziskavah javnega mnenja ima desno Domovinsko gibanje Miroslava Škora 9,3 odstotka podpore, pod petodstotnim pragom pa so Most (4,3 odstotka), Pametno (1,7), stranka Milana Bandića, Glas ... Na levi je novost: v Zvezi civilnih moči so se združili Možemo, Zagreb je naš, Nova levica, ORaH in Radnička fronta, ki so si za glavni cilj sicer zadali sprejem zakona o Zagreba po potresu, a hkrati v ostalih hrvaških mestih nastopajo z zanimivimi kandidati, mladimi socialisti in intelektualci, med katerimi je polovica žensk, kar je za tukajšnje razmere pravi čudež. Morda utegne ta koalicija presenetiti.

Za SDP je pomemben podpis zavezništva z istrskim IDS in reškim PGS, potem ko je pristal na ključna pogoja teh dveh močnih regionalnih strank. Gre za zagotovilo, da samostojnost Istre kot regije ne bo vprašljiva in da se resno prične decentralizacija države. V Zagrebu ima levica solidno podporo, Zagorje in Međimurje bosta verjetno, tako kot doslej, proti HDZ. Vse skupaj lahko pomeni obete za SDP in partnerje, vendar utegne jeziček na tehtnici demokracije spet nagniti D'Hondtova metoda, ki tudi zmagovalcu s pičlo večino glasov lahko zagotovi solidno parlamentarno večino. HDZ bi torej “moral“ koalirati s Škorom in Mostom, čeprav sta obe opciji ta hip srdito proti tej stranki. No, tu je še manjšinska kokoš, ki zlata jajca nosi vsakomur, ki dobi mandat, saj se osem poslancev narodnih manjšin vedno prikloni zmagovalcu. Tako kot trije zastopniki izseljencev vselej ostajajo zvesti desnici. Skratka: stabilne večine ne bo uspelo sestaviti nikomur. In čisto lahko se zgodi, da bomo čez mesec ali dva spet morali na volitve. Kaj pa nestabilna vlada pomeni v času krize, ki nas čaka, lahko vidimo, če se le malce ozremo po sosedstvu in Evropi.


Preberite še


Najbolj brano