Ta stroj ubija fašiste

Ta stroj ubija fašiste! S tem napisom na kitari je med drugo svetovno vojno po Ameriki potoval prepevajoči Woody Guthrie, danes bi mu rekli skrajni levičar, in na pravo pot usmeril tudi dečka iz Minnesote, tistega, čigar mirovniške himne zdaj prepevajo na protestih.

Bob Dylan je pred šestimi desetletji svoje prve pesmi posvetil prav soljudem, ki imajo hudo smolo: na ta svet so prišli v pretemni koži. Več ko preveč gradiva je našel kar v dnevnem časopisju. Najprej je na ukradeno melodijo prepeval o vrstniku: sedem let poprej jih je Emmett Till imel komaj štirinajst, ko je poletne počitnice preživljal pri sorodnikih v Misisipiju. Nekega dne je v trgovini ogovoril belo prodajalko, se z njo spogledoval. Ogovorjena, ki je umrla leta 2017, je šele v tem tisočletju v intervjuju priznala, da je med sodnim procesom pri opisovanju njegovih predrznih, umazanih besed pretiravala. Lagala. Ko je za baje nespodobno in nedopustno srečanje tistega vročega avgustovskega dne leta 1955 izvedel njen mož, je pobesnel, izsledil dečka in ga s polbratovo pomočjo sredi noči zvlekel iz postelje. Zvezala sta ga in odpeljala na skedenj, kjer sta ga hudo pretepla, zmaličila, ustrelila v glavo in odvrgla v reko. Tri dni pozneje najdeno truplo so poslali v Chicago, kjer ga je mati razkazovala v odprti krsti: naj svet vidi njenega strahotno iznakaženega sinka. Doli v Misisipiju pa je porota, v kateri so smeli sedeti samo beli moški, oba morilca oprostila po hitrem postopku. Prvega je rak razžrl leta 1981, drugega 1994.

Kennedy je dejal: “Več znanja ko pridobimo, bolj se zavedamo lastne nevednosti.” Ta misel morda pojasni tudi silno samozavest aktualnega ameriškega predsednika.

A ni najbolj kriv, kdor je ustrelil, je Dylan prepeval že leta 1963, ko je kukluksklanovec umoril črnskega voditelja Medgarja Eversa in se na sodišču izmazal. Šele leta 1994 so ga spoznali za krivega in mu prisodili dosmrtno zaporno kazen, za zapahi je umrl v prvem mesecu tega tisočletja. Njegovo bedno življenje ni vredno pozornosti, ni glavni krivec, je le kmet na njihovi šahovnici, je Dylan prepeval že v tistih davnih črno-belih časih. Na svoji tretji plošči, ki je že v naslovu oznanjala, da se časi spreminjajo, je 22-letni kantavtor eno najboljših angažiranih pesmi posvetil Hattie Carroll, temnopolti natakarici, ki jo je v besu s palico udaril in ubil pijan mladenič iz bogate družine. Ne jočite med poslušanjem podrobnosti o njegovem zločinu, Dylan prigovarja poslušalcem – jočite, ko izveste, da so ga obsodili na samo šestmesečno zaporno kazen!

Leta 1971 je v Dylanovi pesmi spet umrl George Jackson, 29-letnik, ki “so ga vtaknili v ječo zaradi kraje sedemdesetih dolarjev, za njim zaprli vrata in odvrgli ključ”. A “strašila jih je njegova moč in bali so se njegove ljubezni”. Vse vplivnejši aktivist se je v zaporu na nove krivice odzival z nasiljem in končal s kroglo v glavi.

Gromko je štiri leta pozneje odmevala udarna pesem, s katero se je Dylan zavzel za boksarja, ki sta se mu življenje in športna kariera sesula, ko so ga po krivem obtožili trojnega umora. Po sodnem procesu, ki je bil farsa, ga je belska porota spoznala za krivega in doletela ga je obsodba na dosmrtno ječo. Rubin “Hurricane” Carter “ni imel nobene možnosti, za belce je bil zanikrn revolucionar, za črnce je bil samo nor črnuh”, je na koncertih tulil Dylan, se javno sramoval, da živi v deželi, kjer je pravica zgolj igra, kjer bedaki nedolžne pošiljajo v pekel in kjer te zgodbe ne bo konec, dokler ne operejo boksarjevega imena. A zgodba se je vlekla še desetletje, Hurricane je za rešetkami tičal od 1967 do 1985, osemnajst let!

Še je takšnih in podobnih pesmi iz ateljeja mojstra, ki nič več ne protestira. Res ne? S pesmijo se je začel boriti, ko je bil ameriški predsednik JFK. Bolečino ob atentatu nanj je letos ubesedil v svoji najdaljši, 17-minutni prodajni uspešnici, ki bo čez nekaj dni donela še z novega albuma. Kennedy je dejal: “Več znanja ko pridobimo, bolj se zavedamo lastne nevednosti.” Ta misel morda pojasni tudi silno samozavest aktualnega predsednika, za katerega Bob Dylan očitno ne najde besed.  


Preberite še


Najbolj brano