Kdaj bomo lahko ob kavi znova prebrali časnik?

Kljub preklicu epidemije ostaja v veljavi veliko med epidemijo odrejenih ukrepov in prepovedi. Med njimi je tudi prepoved časopisov in drugih tiskovin v lokalih in javnih institucijah. V NIJZ vztrajajo, da ob listanju časopisa obstaja nevarnost širjenja okužbe z virusom, medtem ko novinarska združenja pozivajo k odpravi te prepovedi, ki medijskim hišam ob že siceršnjem nezavidljivem položaju povzroča dodatno poslovno škodo.

Ob odpovedi naročnin je zaradi zaprtja prodajnih mest med 
karanteno tudi kolportažna prodaja časnikov občutno padla. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Ob odpovedi naročnin je zaradi zaprtja prodajnih mest med karanteno tudi kolportažna prodaja časnikov občutno padla. Foto: Zdravko Primožič/FPA

SLOVENIJA > Veliko gostov se pritožuje, da lokali, kjer vsako jutro spijejo kavo, ne ponujajo dnevnega časopisja, kot so ga pred epidemijo. Natakarje sprašujejo, zakaj je tako, gostinci pa vedo le, da to prepoveduje odredba vlade. Tudi stranke po frizerskih salonih se te dni zaman ozirajo po revijah in časopisih, ki so jih navadno pričakali v kakšnem kotičku v salonu. “To je ritual, da med čakanjem na frizuro stranka prelista kakšno revijo. Nekateri si tovrstno 'branje', s katerim si krajšajo čas, zdaj prinesejo kar s sabo, ostali pač ostanejo brez, saj jih v salonu ne smemo imeti,” pravi Tin Daničić, frizer iz Dekanov. Takšne ukrepe je vlada sprejela na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in jih še ni preklicala.

Na časopisnem papirju naj bi virus preživel tri ure

Tako odgovarjajo v NIJZ, kjer pojasnjujejo, da gre za “higiensko priporočilo, da izvajalci storitev v restavracijah oziroma gostinskih lokalih odstranijo časopise in revije. To izhaja iz doslej znanih dejstev, da koronavirus cov-2, ki povzroča bolezen covid-19, lahko preživi na navadnem papirju, kot je časopisni, do tri ure, na svetlečem, močno barvno potiskanem, podobnem plastificiranemu papirju (na primer letaki, brošure, revije) pa celo tri dni.”

NIJZ

“Priporočilo izhaja iz doslej znanih dejstev, da koronavirus cov-2, ki povzroča bolezen covid-19, lahko preživi na navadnem papirju, kot je časopisni, do tri ure.”

NIJZ opozarja, da gredo časopisi in revije v lokalih iz rok v roke: “Vmes se zgodi, da ljudje kihnejo, se na glas pogovarjajo, se dotikajo strani, kar vse lahko onesnaži papir z novim koronavirusom in se tako okužba z dotikom papirja lahko prenese na naslednjega bralca.” Dodajajo, da enaka prepoved velja tudi v Avstriji in na Hrvaškem. A sodeč po pisanju hrvaških medijev ta prepoved pri njih ne velja več. Številni so že sredi maja navajali stališče vodje hrvaškega zavoda za javno zdravstvo Krunoslava Capka, da so časniki v lokalih in frizerskih salonih dovoljeni, saj v znanstveni literaturi ni najti dokazov o tem, da se prek njih prenaša virus.

Razkuževanje rok ne zadošča

Na vprašanje, ali ne zadošča obvezno razkuževanje rok ob vstopu v lokal, na NIJZ poudarjajo, da to ni dovolj. “Problem covida-19 je tudi v tem, da so prenašalci bolezni dostikrat asimptomatski - ne kažejo znakov bolezni, virus pa prenašajo. Časopisnega papirja oziroma drugih vrst papirja ni mogoče dezinficirati po vsaki uporabi, zato je bilo tudi uvedeno to priporočilo.”

Društvo novinarjev Slovenije

“Ne moremo se znebiti občutka, da gre za zlorabo epidemije za kaznovanje kritičnega novinarstva.”

Kaj pa jedilni listi in tisti s pijačami, ki so na voljo? Ponekod niso narejeni le za enkratno uporabo, saj so jih potegnili iz predala iz časa pred epidemijo in so spet v uporabi - iz rok v roke. Na NIJZ odgovarjajo: “Jedilni listi v omenjenih priporočilih niso posebej izpostavljeni, vendar so zajeti v dikciji, da izvajalci storitev odstranijo predmete, ki bi se jih lahko dotikalo več gostov (na primer igrače, časopise, revije).”

Dodajajo, da imajo nekateri gostinci v uporabi jedilne liste za enkratno uporabo, za vsakega gosta posebej. “Do kdaj bo veljalo priporočilo, da se časopise umakne iz gostinskih lokalov, je odvisno od poteka širjenja bolezni covid-19 in se ne da natančno predvideti. Tudi v Sloveniji se še vedno pojavljajo točkovne okužbe z virusom, zato nevarnosti širjenja te bolezni še ni konec.”

Gre za kaznovanje kritičnega novinarstva?

Izdajatelji slovenskih tiskanih medijev na drugi strani pozivajo, naj vlada nemudoma odpravi omejitve na področju distribucije tiskanih medijev v lokalih in javnih institucijah. “Najrazvitejše evropske države medijski industriji v teh kriznih časih pomagajo tako finančno kot s participacijo pri pokrivanju stroškov produkcije in distribucije. Ker v Sloveniji noben tak ukrep ni predviden, hkrati je celo predvideno zmanjševanje sicer minimalnih sredstev podpore ustvarjanju vsebin s strani ministrstva za kulturo, bi odprava omejitev pri distribuciji tiskane periodike v javnih prostorih in lokalih posredno pomenila pomembno pomoč medijem, predvsem najkvalitetnejšim,” so v pozivu, naslovljenem na vlado, kulturno ministrstvo in NIJZ, zapisali v Združenju medijev, ki deluje pri Slovenski oglaševalski zbornici.

Pozivu se pridružuje tudi Društvo novinarjev Slovenije. “Omejevanje branja tiskanih medijev v lokalih je po našem mnenju ob izteku epidemije neupravičen ukrep. Če bi bila nevarnost za prenos okužbe prek papirja, ki prehaja iz rok v roke, res tako kritičen problem, bi morala vlada omejiti tudi poslovanje z gotovino. Prepričani smo, da bi se ob doslednem razkuževanju časopisi in revije morali vrniti tudi v prostore, kjer jih uporablja več bralcev,” menijo in dodajajo: “Ne moremo se znebiti občutka, da gre za zlorabo epidemije za kaznovanje kritičnega novinarstva. Opozarjamo, da tiskani mediji že napovedujejo rezanje stroškov, kar pomeni tudi odpuščanja novinarjev.”

V Združenju novinarjev in publicistov se na našo poizvedbo o tem, kakšno je njihovo stališče do prepovedi tiskovin, (še) niso odzvali.


Najbolj brano