Oljkarstvo gre v korak s časom

Oljke so letos bujno cvetele. Kolikšna bo oplodnja, bo vidno kmalu, a morda bo manjša od optimističnih pričakovanj, saj sta nanjo vplivali suša in veter, ki je izsuševal cvetne brazde. Slovensko oljkarstvo se z novimi in novimi izzivi sooča aktivno. Oljkarji so vse bolj izkušeni, prav tako strokovnjaki. Plod njihovega razmisleka je strnjen v povsem sveži knjigi Oljka, najnovejših izzivov pa se bodo lotili tudi na petkovih - sicer virtualnih - Hlajevih dnevih.

Angelo Hlaj (1940-2019) je kot navdušen oljkar uvajal številne novosti v slovensko oljkarstvo, med 
drugim je več let preučeval vpliv namakanja oljčnikov.  Foto: Jaka Jeraša
Angelo Hlaj (1940-2019) je kot navdušen oljkar uvajal številne novosti v slovensko oljkarstvo, med drugim je več let preučeval vpliv namakanja oljčnikov.  Foto: Jaka Jeraša

ISTRA > Pri ljubljanski založbi Kmečki glas je pred kratkim izšla knjiga Oljka, v kateri so strokovnjaki novogoriške enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije (KGZS) in Univerze na Primorskem zajeli številne plati pridelave oljk in oljčnega olja.

“Osrednji poudarek v knjigi smo dali agronomskemu vidiku oljkarstva, saj je delo v prvi vrsti namenjeno oljkarjem, pa tudi študentom agronomije, zlasti sredozemskega kmetijstva,” poudarja mag. Viljanka Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo KGZS Nova Gorica, ki je bila koordinatorica avtorske ekipe in desna roka urednice Savine Dreu. Za knjigo s petnajstimi poglavji so ob Veselovi prispevke napisali še Irena Vrhovnik, dr. Dunja Bandelj, dr. Alenka Baruca Arbeiter, Matjaž Jančar in dr. Marko Devetak.

mag. Viljanka Vesel

soavtorica knjige Oljka

“Osrednji poudarek v knjigi smo dali agronomskemu vidiku oljkarstva, saj je delo v prvi vrsti namenjeno oljkarjem.”

Vsaka nova knjiga je oljkarski praznik

Ob uvodnih poglavjih o izvoru oljk, njihovem rastišču in razširjenosti ter sklepnih poglavjih o oljčnem olju, njegovem razvrščanju in kakovosti, je osrednji del knjige namenjen rasti in razvoju oljk, oblikovanju oljčnika, oskrbi tal, namakanju in gnojenju, rezi oljk ter varstvu pred boleznimi in škodljivci. Izčrpno je tudi poglavje o domačih in udomačenih sortah oljk.

Na slovenskem knjižnem trgu je malo knjig o oljkarstvu, domačih komaj kaj. Izid novega dela s tega področja je tako svojevrsten oljkarski praznik. V knjigi Oljka avtorji uvajajo nekatere nove doktrine, zato ne gre zgolj za dopolnitev dosedanje knjižne ponudbe s tega področja, temveč za njeno pomembno nadgradnjo. Knjiga ima prek 200 strani, njena cena pa je 23 evrov.

Virtualni Hlajevi dnevi

Potek drugih Hlajevih dnevov, lani ambiciozno zastavljenega oljkarskega srečanja, ki ga v spomin na enega od pionirjev sodobnega slovenskega oljkarstva Angela Hlaja v petek prireja Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper, bo letos času primerno okrnjen in v največji meri virtualen. Osrednja tema je namenjena prilagajanju na spremenjene razmere v pridelavi oljk zaradi podnebnih sprememb, novih bolezni in škodljivcev ter zmanjšanja nabora dostopnih zaščitnih sredstev, zlasti proti oljčni muhi, ki letos že leti, a seveda še ne dela škode.

Slovenskim strokovnjakom se bo na tiskovni konferenci pridružil ugledni agronom Edi Družetić iz Pulja. Na tiskovni konferenci bodo sogovornikom zastavili tudi vprašanja širše publike, ki jih do četrtka sprejemajo po elektronski pošti info.izo@zrs-kp.si. Tiskovno konferenco bo mogoče spremljati prek spletne strani ZRS Koper, na kateri je dosegljivih več oljkarskih video vsebin, med drugimi seminar o rezi oljk izkušene agronomke Irene Vrhovnik.

Morgan žanje medalje

Ocenjevanja oljčnih olj so se nadaljevala tudi v času izolacije. “Bilo je nekoliko zahtevnejše. Poslali so nam vzorce oljčnih olj, ocenjevanje smo opravili vsak na svojem koncu, oljčna olja in njihove ocene pa smo komentirali v skupinskih video konferencah,” je povedala dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja nacionalnega panela za ocenjevanje deviških oljčnih olj, ki je sodelovala v berlinskem ocenjevanju, dr. Vasilij Valenčič pa je na enak način ocenjeval oljčna olja v italijanskem ocenjevanju ekoloških olj Biol.

Po predkoronskem šampionskem naslovu za oljkarsko zadrugo Olea Capris med novimi oljkarji na odmevnem veronskem ocenjevanju Sol in slovenskem zmagoslavju na Maslini v Splitu, so se v nekaj minulih ocenjevanjih slovenski oljkarji s svojim pridelkom zavihteli tik pod vrh. V New Yorku sta zlati medalji osvojila briška Kmetija Sirk in Franc Morgan iz Istre, ki je bil tudi med 12 finalisti v cenjenem ocenjevanju Biol, zlato medaljo pa je prejel še v Berlinu, kjer je enako priznanje šlo tudi oljčnemu olju Sveti Kancijan.


Najbolj brano