Več kot izguba storitev

Ena od točk koalicijske pogodbe 14. slovenske vlade je bila tudi zaveza k decentralizaciji in skladnemu regionalnemu razvoju. Kar seveda ni nič novega. Govore o tem, kako pomemben je enakomeren razvoj tudi tako majhne države, kot je Slovenija, poslušamo tako od levih kot od desnih ter iz Bruslja in Ljubljane že dolgo časa. A vedno znova se izkaže, da se pod krinko domnevne racionalizacije stroškov in optimizacije delovnih procesov storitve in delovna mesta mnogo hitreje selijo s periferije v večja urbana središča kot obratno.

Nič drugače ni s selitvijo 17 zaposlenih na Finančnem uradu Koper, ki so do zdaj delali v Sežani, še pred začetkom poletja pa se bodo morali na delo voziti v slovensko Istro. Saj ne gre za nobeno drastično spremembo, bo marsikdo rekel. Nekaj javnih uslužbencev bo zdaj preživelo več časa na cestah. Kaj pa je to takega? Poglejmo nekaj let v prihodnost, ko se bo zdajšnja generacija uslužbencev upokojevala. Bodo takrat sploh pomislili na kandidate iz Tomačevice, Štjaka in Tater, ali bodo raje izbrali nekoga, za katerega državi ne bo treba plačevati potnih stroškov? Mogoče ja, po vsej verjetnosti pa ne. Saj so vendar zavezani racionalizaciji!

“Človeškega stika najsodobnejša tehnologija še ne more nadomestiti. Ne v mestih in ne na periferiji.”

Na Finančni upravi Republike Slovenije pojasnjujejo, da storitve za občane kraško-brkinskih krajev ne bodo okrnjene, da bodo ti lahko vloge še naprej oddajali in tudi dobili vse informacije, poleg tega pa se veliko poslovanja tako ali tako seli na splet. Tudi če pustimo ob strani, da še vedno mnogi ljudje niso računalniško pismeni, se poraja vprašanje, zakaj potem delavci ne delajo kar od doma. Saj bi bilo najbrž veliko bolj racionalno, če že storitev ni odvisna od lokacije, da bi zaposleni delali kar od doma, po telefonu in s pomočjo spletnih klepetalnic.

Življenje ob izbruhu novega koronavirusa nas je med drugim naučilo, da je mogoče velik del delovnega procesa opraviti hitreje in učinkoviteje tudi na daljavo. Zakaj se torej teh lekcij ne bi posluževali tudi zdaj, ko je nevarnost okužbe (zaenkrat) mimo? Odgovor je preprost. Čeprav ni dvoma, da se da marsikaj izboljšati z uporabo sodobnih orodij, a pravkar preživeta izkušnja nas je naučila tudi, da človeškega stika vsaj za zdaj še najsodobnejša tehnologija ne more nadomestiti. Ne v mestih in ne na periferiji.


Preberite še


Najbolj brano