Brez ideje, kaj početi z nekdanjimi skladišči
Istra
23. 05. 2020, 06.00
, posodobljeno: 29. 05. 2020, 11.08
Nekdanje skladišče blagovnih rezerv ob severni obvoznici v Kopru še kar čaka na izpolnitev zavez iz pisma o nameri med koprsko občino in Luko Koper. Občina prave ideje nima, kulturniki, mladi podjetniki, arhitekti in drugi pa ocenjujejo, da ima ta prostor precejšen potencial.
KOPER
> Prepričani so namreč, da bi v prihodnje lahko tam nastala valilnica socialnih, kulturnih, ustvarjalnih, tehnoloških in drugih zamisli. Arhitekt, publicist in urednik Boštjan Bugarič, eden od zelo dejavnih članov ustvarjalne skupnosti Avtomatik delovišče, pravi, da s skupino študentov in profesorjev pripravljajo nalogo o urbanistično-arhitekturni ureditvi severnega roba Kopra od skladišča blagovnih rezerv preko Bonifike in Škocjanskega zatoka do Semedele.
13.480 kvadratnih metrov je površina skladišča blagovnih rezerv
Pravi, da se v treh nalogah osredotočajo tudi na možne scenarije glede vsebin, ki bi jih kazalo umestiti v skladišče. “Te morajo biti namenjene tako občanom kot turistom, saj je treba celotnemu območju od potniškega terminala proti vhodu v Luko dati dodano vrednost. Prav stavba skladišč je zagotovo dobra razvojna možnost in priložnost za mesto. Upam, da kapital in politika ne bosta prevladala nad strokovnimi rešitvami,” se nadeja Bugarič.
Zgodovina skladišča
Skladišče državnih blagovnih rezerv je bilo v tej funkciji približno do leta 2000, ko je država v zgornjih prostorih med drugim skladiščila tudi zaščitne maske. Luka Koper je skladišče odkupila leta 2008, čeprav je pritličje že pred tem uporabljala kot skladišče.
Skladišče iz carinskega območja pristanišča
Poleti pred dvema letoma sta tedanji koprski župan Boris Popovič in predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel podpisala pismo o nameri, s katerim se Luka zavezuje k izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristanišča, v zameno pa lahko podaljša prvi luški pomol.
Poleg pogojev o umiku dejavnosti pristanišča iz nultega pomola (kjer zdaj pretovarjajo generalne tovore) in oblikovanju okoljskega sklada so na seznam uvrstili tudi točko o izvzetju skladišča državnih blagovnih rezerv iz carinskega območja pristanišča.
Boštjan Bugarič arhitekt, publicist in urednik
“Skladišče je zagotovo dobra razvojna možnost in priložnost za mesto. Upam, da kapital in politika ne bosta prevladala nad strokovnimi rešitvami.”
V pismu o nameri so zapisali, da bi ga v prihodnje namenili za različne programe s področja izobraževanja, znanosti, kulture, pri katerih naj bi sodelovale tako Luka Koper, koprska občina, kot tudi Univerza na Primorskem. Popovič je takrat omenjal univerzitetno knjižnico, v Luki pa pristaniški muzej. Sicer pa bo za vse gradbene posege treba najprej počakati na mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Prednost dogovoru o omilitvenih ukrepih
Resda pri pismu o nameri ne gre za zavezujoč dokument, a dlje od okvirnega sporazuma v koprski občini in Luki Koper, kot kaže, še niso prišli. “Dogovori in usklajevanja o vsebini in programih, ki bi jih umestili v skladišče blagovnih rezerv, med Luko Koper in Mestno občino Koper še niso zaključena, zato v tem trenutku nimamo podatka o obsegu in višini naložbe,” so redkobesedni v koprski občinski upravi.
Dodajajo še, da si prizadevajo, da bi za umestitev novih vsebin v objekt pridobili tudi evropski denar. Razumeti je torej, da sploh še ne vedo, kakšen program ali dejavnost bi lahko v prihodnje zaživeli v nekdanjem skladišču.
V Luki Koper z druge strani pojasnjujejo, da so lani zavestno dali prednost dogovoru o omilitvenih ukrepih, se pravi o skladu za sofinanciranje naložb za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti.