Milan Krek: “Virus je v življenje zarezal globlje, kot to večina razume!”

Restriktivne ukrepe zaradi epidemije sproščamo, ker se razmere umirjajo, ni pa to konec epidemije, pravi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek: “Virus ostaja in zato omejitve: medsebojna razdalja, maske, opustitev rokovanja, hkrati ostajajo on-line aktivnosti: stiki, delo, šolanje. Vse zato, da ostanemo zdravi, delamo, imamo odprte ambulante, bolnišnice, večino dejavnosti in nismo v karanteni.”

Milan Krek Foto: STA
Milan Krek Foto: STA

LJUBLJANA > Zdravnik Milan Krek je zadnja leta vodil koprsko enoto NIJZ. Na razpisu za direktorja NIJZ je člane sveta tega zavoda nedavno prepričal njegov program dela s cilji razvoja. Svet NIJZ ga je izbral 25. aprila, vlada je dala soglasje k njegovemu imenovanju 30. aprila letos.

Po podcenjevanju virusa pravi ukrepi

Kot vodja koprske enote NIJZ ste nekatere v stroki in politiki opozarjali, da širjenje virusa sars-cov2 večina podcenjuje. So vas pravočasno slišali?

“Uspelo nam je spremljati vsakega odkritega okuženega in odkriti vse njegove kontakte ter ne dovoliti virusu, da bi se prosto širil.”

“Glavnina sprva ne, saj gre za povsem neznani virus, neznano bolezen, z njo nihče še ni imel opraviti ... Morali bi budno spremljati dogajanje že na izvoru v Kitajski in se začeti pripravljati na vse možne scenarije, kar se v Evropi in Sloveniji ni zgodilo in kjer je bilo širjenje virusa povsod presenečenje ...”

Ob prevzemu vodenja NIJZ je bila Slovenija sredi premagovanja epidemije.

“Tudi izobraževanje, delo, uradni opravki in komuniciranje po spletu bodo še naprej naša realnost; vsaj dokler ne bo varnega zdravila in cepiva.”

“Na začetku smo se soočili s hitrim naraščanjem okuženih in obolelih in ugotavljali, da nastajajo različni, s tem povezani problemi, ter da širjenja okužbe ne moremo obvladati. Že takrat sem vladi priporočal razglasitev epidemije, ker s tem ukrepanje prevzameta in vodita Civilna zaščita ter država. To je ključno za izvajanja aktivnosti - odrejanje ukrepov za zajezitev epidemije, ki jih priporoča NIJZ, a sam nima teh pristojnosti. Epidemija pojenja po zaslugi dobrih navodil in ukrepov, zaradi sodelovanja prebivalstva in dobrega dela zdravstva. Ukrepi so bili primerni, zato je tudi umrlih manj kot v Italiji. Uspelo nam je spremljati vsakega odkritega okuženega in odkriti vse njegove kontakte ter ne dovoliti virusu, da bi se prosto širil.”

Ob prevzemu vodenja NIJZ ste poskrbeli za kadrovski spremembi.

“Virus in ta bolezen sta neznani, pojavljata se šele približno štiri mesece. Nihče na svetu nima z njima dovolj izkušenj.”

“Na funkcijo vodje centra za nalezljive bolezni sem imenoval kolega iz novogoriške enote NIJZ, epidemiologa Maria Fafangla. Koprsko enoto vodi epidemiolog Boris Kopilović.”

Maske, naša realnost

Ob umirjanju epidemije mnogi svarijo, da so ukrepi vlade zdaj druga skrajnost - iz izjemnih zaostritev so čez noč nastale preširoke sprostitve.

“Drugi val zagotovo bo in nanj se tudi že pospešeno pripravljamo.”

“Ker smo dobro in pravilno ukrepali, je iz dneva v dan manj novih okužb, zato hude zaostritve niso več potrebne in je primerno spet oživiti glavnino dejavnosti. Ostajajo pa vsi varnostni ukrepi. Vsak, če želi ostati zdrav in noče spet živeti v karanteni, mora spoštovati ohranjanje medsebojne razdalje, se ne rokovati in objemati, nositi masko, si razkuževati roke, kašljati v robec, ostati doma v izolaciji, ko je prehlajen in ima simptome bolezni covid-19. To je zdaj realnost, ker virus ostaja in se lahko spet začne širiti!”

Maske so torej naša vsakdanjost? Tudi na plaži?

“Tega še ne vemo, treba bo počakati najprej na posledice rahljanja pravkar sproščenih ukrepov. Šele poleti bo znano tudi, ali res vročina zaustavi virus, in takrat bo znano, ali masko nositi tudi na plaži. Vsekakor pa bo letos na plaži obvezna medsebojna razdalja poldrugi meter.”

Zdaj se v šolo vrača le del otrok, preostali se morajo še naprej izobraževati prek spleta. Do kdaj?

“Na to se moramo navaditi, ti ukrepi so nujni zaradi varnosti in preprečevanja širjenja virusa. Tudi izobraževanje, delo, uradni opravki in komuniciranje po spletu ostajajo naša realnost; dokler ne bo varnega zdravila in cepiva. Virus je v naše življenje zarezal globlje, kot to večina razume. To moramo dojeti, če nočemo spet zaradi novega razmaha epidemije v karanteno. To je zdaj naša realnost.”

Navodila, da te kap ...

Zakaj NIJZ pošilja v sprejem neživljenjska navodila, kot so ta ob odpiranju vrtcev, šol, hotelov, meja ...? V naše trgovine, kavarne, hotele prihajajo tujci, domačini pa ne smejo sedeti na klopeh in plažah. Del šolarjev odhaja v zdesetkane razrede, šole in vrtci pa za male skupine nimajo dovolj učilnic, učiteljev, vzgojiteljev. Otroci si ne smejo sposojati svinčnikov in se skupaj igrati, lahko pa so s starši v polni piceriji, gostilni ...

“NIJZ se ob oblikovanju navodil ves čas in za vsako dejavnost posvetuje z za to usposobljenimi strokovnjaki iz teh dejavnosti. Ti sooblikujejo ta navodila in predlagajo vse potrebno za zagotovitev največje varnosti, da ne bi bilo novih okužb in se virus ne bi spet širil.”

Skregano z zdravo pametjo je bilo tudi prvotno navodilo ob odprtju barov: za isto mizo naj bodo le člani istega gospodinjstva. So se pa lahko v istem avtomobilu na delo vozili sodelavci iz iste pisarne ...

“Ukrepe rahljamo postopoma z navodili, ki morajo zagotavljati varnost. Tedaj še ni tako hitro upadalo število na novo odkritih okužb. Navodila se prilagajajo sprotnim razmeram in jih ne smemo dojemati z jezo, saj niso naperjena proti ljudem. A poudarjam: virus in ta bolezen sta neznani, pojavljata se šele približno štiri mesece. Nihče na svetu nima z njima dovolj izkušenj.”

Priprave na drugi val

Stroka v svetu in pri nas napoveduje drugi val epidemij. Bomo nanj bolje pripravljeni?

“Drugi val zagotovo bo in nanj se tudi že pospešeno pripravljamo. Oblikujemo načrt, ukrepe, država in zdravstveni zavodi kupujejo zaščitno opremo, ki je ob prvem valu nismo imeli dovolj. Težko je napovedati, kdaj bo drugi val; predvidoma jeseni. Kako močan bo, je odvisno od spoštovanja samozaščitnih navad in obnašanja vsakega posameznika že zdaj, poleti, jeseni in od hitrega primernega ukrepanja države.”

Kakšno vlogo bo imela v Sloveniji le štiriodstotna prekuženost?

“Nacionalna znanstvena raziskava, zanjo sem si tudi sam prizadeval, je potrdila štiriodstotno prekuženost. Gre za prvo takšno kakovostno raziskavo v svetu, ki je potrdila štiriodstotno prekuženost. Zato obstaja velika bojazen, da bo v novem valu epidemije prebivalstvo spet zelo ogroženo. Ni še znano, ali so tisti, ki so to bolezen že preživeli, razvili imunost in kolikšno. Obstaja le nekaj strokovnih domnev po svetu pri nekaterih ozdravelih s ponovitvami okužb ...”

Kako bolje zaščititi stanovalce v domovih za starejše, ki so bili glavna žarišča okužb?

“Takoj je treba preurediti domove - vzpostaviti sive in rdeče cone, nekatere prestrukturirati v negovalne bolnišnice in v državi odpreti več negovalnih bolnišnic, v splošnih bolnišnicah pa imeti nared intenzivne postelje z opremo. Ukrepati morajo za to odgovorni in poslanci. Takoj je treba sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. Nujno bodo morali ti domovi do jeseni zaposliti še dodaten strokovni kader in se oskrbeti z dovolj zaščitne opreme. O vsem tem nas je podučila prav ta epidemija.”


Komentar novinarja

Jasna Arko

Z računico mimo razuma in stroke

Še sredi minulega tedna je vladni govorec Kacin pojasnjeval, da je nujno postopno sproščanje restriktivnih ukrepov zaradi epidemije. Da to predlaga zdravstvena stroka, ki svari pred možnimi vnosi okužbe in novimi žarišči, če bi odprli meje tudi z državami z višjo stopnjo okuženosti. Prav zato so v četrtek pozno zvečer prebivalci in strokovnjaki onemeli ob vladnem preklicu epidemije, sicer z 31. majem, a s takojšnjim odprtjem meja. Že v petek so se na Hrvaško vile kolone ...

Preberi več

Najbolj brano