Zoom: nepričakovan svetovni bum

Platforma za videokonferenčne stike Zoom je nedvomni tehnološki “zmagovalec” korona časa. Po aplikaciji, ki jo je še decembra dnevno uporabljalo deset milijonov ljudi, zdaj posega po 300 milijonov uporabnikov na dan. Za svojo jo je vzelo 90.000 šol v 20 državah, med njimi tudi večina slovenskih.

Eksplozijo uporabe aplikacije Zoom gre pripisati v prvi vrsti nezahtevnosti njene uporabe. Namestitve in priključitve v pogovor je vešč tako rekoč vsak, brez posebnega tehničnega znanja. Poleg tega je osnovna različica, ki dopušča do 45 minut dolge videokonference z do 100 udeleženci, brezplačna. Ukrepi za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom po vsem svetu so bili voda na mlin podjetja Zoom Video Communications, ki ga je leta 2011 v kalifornijskem San Joseju ustanovil 50-letni Kitajec Eric Yuan. Kljub številnim konkurenčnim platformam je Zoom, ki je bil zasnovan za poslovno komunikacijo, v mnogih državah, tudi v Sloveniji, postal prva izbira za ohranjanje stikov z bližnjimi ter za delo in pouk od doma.

Uspeh jih je doletel nepripravljene

“Nikoli si nisem predstavljal, da bo ves svet čez noč začel uporabljati Zoom. Žal se na to nismo dobro pripravili, ne psihično ne strateško,” je v pogovoru za Bloomberg businesweek povedal Yuan. Podjetnika je iz kitajske province Šandong, kjer je študiral matematiko in računalništvo, pot vodila najprej na Japonsko, od koder je - navdahnjen z zgledom Billa Gatesa - bil odločen uspeti v Silicijevi dolini. Po številnih birokratskih zapletih mu je v devetem poskusu vendarle uspelo priti v ZDA, kjer se je leta 1997 zaposlil v kalifornijskem Webexu, enem prvih podjetij, ki so v 90. letih ponudila izdelek na področju videoklepetov v realnem času. Yuanova odloč-nost, da podjetje potrebuje izdelek, ki bo deloval tudi na mobilnih telefonih, v vodstvu družbe Cisco Systems, ki je leta 2007 kupila Webex, ni naletela na razumevanje. Yuan je leta 2011 šel na svoje in ustanovil Zoom Video Communications.

V zadnjih nekaj mesecih je podjetje doseglo skoraj 535-odstotno rast dnevnega prometa. Medtem ko je lani imelo 21,7 milijona dolarjev dobička (19 milijonov evrov), se je njegova tržna vrednost letos zvišala na 37 milijard dolarjev (34,2 milijarde evrov). Cena njihove delnice je že na dan prve javne ponudbe, aprila lani, poskočila s 36 na 65 dolarjev, trenutno pa je vredna 167 dolarjev.

Zatrjujejo, da bodo zakrpali varnostne luknje

Nenadno povečanje uporabe aplikacije Zoom po vsem svetu zaradi pandemiji prilagojenega načina življenja je v minulih mesecih podjetju prinesla tudi težave in plaz kritik zaradi varnostnih težav in vprašanj glede zasebnosti. Šlo je za varnostne luknje za operacijska sistema Windows in macOS, ki so omogočale krajo gesel, nepo-oblaščen dostop do kamere in mikrofona ali pridobitev skrbniških pravic na računalniku. Poleg tega so se v videokonference lahko prikradli zlonamerni vsiljivci z neprimernimi, denimo pornografskimi ali rasističnimi vsebinami. Zaradi varnostnih težav so uporabo Zooma v določenih podjetjih in organizacijah prepovedali, med njimi so SpaceX, NASA in Google (ta ponuja svojo videokonferenčno storitev Google Meet), aplikaciji so se odrekli tudi v singapurskih in nekaterih ameriških šolah, v tajvanskih vladnih službah in na nemškem zunanjem ministrstvu.

Yuan se je na kritike odzval z zagotovilom, da bodo pomanjklji-vosti odpravili, kar so v določeni meri tudi storili. Obenem se nadaljnjemu odkrivanju varnostnih pomanjkljivosti posvečajo v še trajajočem 90-dnevnem programu za popoln pregled njihovih varnostnih in zasebnih politik.

Za vselej povezan s korono

Kaj bo z Zoomom po pandemiji? Koliko novih uporabnikov ga bo ohranilo med svojimi komunikacijskimi orodji tudi po tem, ko se bo življenje vrnilo v bolj ali manj ustaljene tirnice? Bo uspel ohraniti primat nad številnimi konkurenčnimi orodji, kot so WebEx, Skype, Google Hangouts, FaceTime ... Odgovor, ki bo odvisen tudi od uspeha podjetja Zoom Video Communications pri odpravljanju (predvsem varnostnih) pomanjkljivosti, bo prinesel čas. V vsakem primeru pa bo Zoom zapisan v zgodovino kot tisto orodje, ki je milijonom ljudi po vsem svetu pomagalo preživeti čas korone.

---