Na FDV proti poseganju v avtonomijo novinarskega poklica
Na katedri za novinarstvo fakultete za družbene vede so zaskrbljeni "zaradi različnih oblik podrejanja novinarstva ter poniževanja novinark in novinarjev, ki so z nastopom nove vlade postale del vsakdana". Poseganje v avtonomijo novinarskega poklica oži svobodo izražanja in namesto demokratičnega političnega komuniciranja širi enoumje, navajajo.
Foto: STA
LJUBLJANA
> "Politična oblast v zadnjih treh desetletjih vztrajno poskuša vplivati na uredniško odločanje, o čem naj novinarke in novinarji pišejo in kako," so zapisali na katedri.
Pritiski na poklicno novinarstvo prek medijskega lastništva, oglaševanja in prikrojevanja zakonodaje so se po njihovih besedah v zadnjih letih okrepili s sovražnim govorom, poniževanji predvsem urednic in novinark na internetnih družbenih omrežjih ter z ustanavljanjem strankarskih medijev, ki "razširjajo v novice preoblečeno politično propagando".
Z nastopom nove vlade so se pritiski še okrepili predvsem z zlorabo državnih institucij in njihovih kanalov komuniciranja, so izpostavili.
Otežena novinarska kritika in izkrivljanje podobe slovenske medijske krajine
Vlada je po njihovih besedah z zaprtjem vrat novinarskih konferenc ne le prisilila novinarje, da vprašanja postavljajo na daljavo, ampak je med epidemijo otežila novinarsko kritiko. S pismom Svetu Evrope in objavo zapisa Vojna z mediji na uradnih straneh pa ni le izkrivljala podobe slovenskega medijskega okolja, ampak tudi veljavo novinarstva kot dejavnosti z javno odgovornostjo, so poudarili.
Med epidemijo novega koronavirusa se je po njihovi oceni potrdilo, da je poklicno novinarstvo ključno za informiranje državljank in državljanov o zadevah življenjskega pomena ter za razkrivanje nepravilnosti, ki jih nosilci politične in ekonomske moči poskušajo prikriti.
"Če bo državna politika nadaljevala podrejanje novinarstva ter poniževanje novinark in novinarjev v skladu z interesi in predstavami vladajočih, se bo še težje boriti za avtonomno in odgovorno novinarstvo," so zapisali.
Če v tem boju kot družba ne bomo uspešni, bo to po njihovih navedbah pogubno ne le za novinarstvo, ampak tudi za javno življenje. Glede na to je po njihovem pozivu čas za demokratično akcijo. Pri tem so omenili zapis angleškega pisatelja in novinarja Georgea Orwella, da svoboda tiska pomeni svobodo kritike in nasprotovanja.
Slavko Splichal: Naloga demokratične vlade je, da krepi avtonomijo medijev
Redni profesor na FDV in član katedre za novinarstvo Slavko Splichal je v današnji izjavi za medije pred fakulteto dejal, da je ena od nalog demokratične vlade in države tudi ta, da krepi avtonomijo medijev in novinarstva. Ob vseh aktualnih težavah in izzivih ter novih priložnostih, ki jih prinaša kriza, pa ugotavlja, da se vladajoči politični stranki očitno zdi najpomembneje, da vpreže medije in novinarstvo v voz strankarske propagande ali pa jih utiša.
"S tem po našem prepričanju ne le zlorablja trenutno politično in odločevalsko moč, pač pa tudi zaupanje javnosti oziroma državljanov," je razloge za objavo pisne izjave pojasnil Splichal in izrazil zaskrbljenost nad trenutnim stanjem vladajočega političnega duha v Sloveniji.
Čeprav se njihova izjava ne dotika morebitnih sporov v koaliciji, Splichal glede na svoje pretekle izkušnje s pritiski na medije skozi zadnja tri desetletja opaža, da so akcije zoper medije ves čas vezane na eno in isto politično skupino, ki se ji v različnih časovnih obdobjih pojavljajo različni sateliti.
"Po eni strani koalicijskih partnerjev to ne odvezuje odgovornosti, po drugi pa je jasno, da imajo pri opredeljevanju takšne politike do medijev popolnoma nepomembno oziroma stransko vlogo. Vseeno pa sodelujejo v nekem političnem delovanju, ki ogroža temelje slovenske demokracije, zato morajo za to svoje ravnanje sprejeti popolno odgovornost," je še dodal Splichal.
Milosavljević: Poročanje o protestih je bilo profesionalno in ustrezno
Član katedre Marko Milosavljević je glede medijskega poročanja o protestih dejal, da je bilo delo po njegovem mnenju opravljeno dobro. Kot pravi, gre za pomembne dogodke in ne glede na interpretacijo o številu udeležencev se takšni v Sloveniji zgodijo zelo redko, v takšnih okoliščinah pa so še posebej vredni medijske pozornosti.
"Popolnoma logično je, da mediji spremljajo takšne dogodke in o njih poročajo izredno intenzivno. Če bi pri nas imeli CNN ali Fox News, sem prepričan, da bi o teh dogodkih poročali ure in ure, zato se mi to ne zdi nič posebnega in da je bilo delo opravljeno profesionalno in ustrezno," je še dodal Milosavljević.
Spraševanje je temeljno novinarsko opravilo
Redna profesorica novinarstva Melita Poler pa je o trenutnem onemogočanju neposrednega stika novinarjev s predstavniki vlade na njihovih z epidemijo povezanih novinarskih konferencah dejala, da že študente prvih letnikov uči, da je vprašanje osnovno novinarsko orodje in spraševanje temeljno novinarsko opravilo.
"Če novinarji tega dela ne morejo opravljati in jim je ta možnost odvzeta, to pomeni, da ne morejo dobro opravljati svojega dela, ki je namenjeno javnosti in služi javnemu interesu. Rešitev takšnega stanja moramo zahtevati vsi, ne le novinarji, pač pa tudi mi kot javnost. Vsekakor pa je to nekaj, kar je neizogibno, da se mora vrniti v prejšnje stanje," je še dodala Polerjeva.