Najprej oblika, šele nato uporabnost

Kmalu po rojstvu druge generacije Audija Q3 je nastala še njegova nova, nekoliko bolj kupejevska karoserijska različica sportback. Je zagotovo bolj elegantna, a kljub temu ohranja dovolj prostornosti tudi za širšo rabo.

Ob lanskoletni jesenski predstavitvi za slovenski trg so odgovorni pri Audiju napovedali, da bo Q3 sportback prevzel prodajno štafeto že v prvem polnem letu. Projekcije so takrat pokazale, da bi kupejevski Q3 lahko prepričal približno 200 Slovencev, a so se razmere na trgu v vmesnem času močno spremenile.

Q3 sportback je od svojega klasičnega brata le za slaba dva centimetra daljši, razdalja medosja ostaja enaka, pravzaprav je vse identično do B stebrička. Od te točke dalje so spremembe bolj opazne. Streha se vidno spušča, oblika zadka je na prvi pogled za odtenek bolj všečna, saj so mu oblikovalci namenili manjši spojler in difuzor, celotno podobo avtomobila pa nadgrajujejo še 19-palčna platišča.

Tehnični podatki

Dimenzije (D/Š/V): 4500 mm, 1843 mm, 1556 mm

Motor: dvolitrski turbo dizelski motor s 110 kW (150 KM)

Navor: 340 Nm pri 1750 vrtljajih

Gume: 235/55/R18

Posoda za gorivo: 58 litrov

Cena: 41.880 evrov (z dodatno opremo 53.955 evrov)

Še zanimivost, Q3 sportback nima klasičnih strešnih nosilcev, kar ne pomeni, da na strehi ni moč prevažati tovora. Le vpetje je drugačno.

Potniška kabina je zelo urejena, podkrepljena z izbiro kakovostnih materialov, prav tako tudi dovolj prostorna za štiri potnike in v veliki meri digitalizirana.

Prtljažnik ohranja enako prostornino

Voznikovo okolje temelji na izjemno dobrih športnih sedežih, volan z odsekanim spodnjim delom je nastavljiv po višini, globini in dobro sede v roke, obenem pa lahko z nekaj stikali upravljam še radijski sprejemnik (brez DAB sistema), potovalni računalnik ter nastavljam pregled podatkov na digitalnih merilnikih. Ergonomija je dobro zastavljena, prav tako na otip prijetni so materiali, malce nerazumljivo pa je, da zagon motorja še vedno poteka preko ključa in da je vrata potrebno zapirati z nekaj več sile.

Na zadnji klopi je razmeroma dovolj prostora za kolena potnikov in za odtenek manj pri glavi, saj se streha v tem delu že opazno kupejevsko spušča. Raven prostornosti je malce odvisna tudi od tega, kako velik je voznik ali njegov sopotnik, a je hkrati omogočeno še vzdolžno pomikanje klopi za 13 centimetrov, naklon tridelnega naslonjala (40:20:40) pa je nastavljiv v sedmih stopnjah.

Prtljažni prostor v osnovi ohranja enako velikost kot pri običajnem modelu. Začetnih 530 litrov je možno povečati na največ 1400 litrov in ob preklopu naslona zadnje klopi pridobiti ravno dno do sprednjih sedežev. Predelna polica pa skriva še nekaj dodatnega odlagalnega prostora na mestu, kjer bi moralo biti rezervno kolo. Prtljažna vrata pri našem testnem primerku niso poznala elektrifikacije, so pa imela vgrajeno kamero za vzvratno vožnjo, ki olajša manevriranje vozniku, saj je zadnje steklo bolj položno in pogled nazaj je zato slabši.

Dizelski pogon je prva izbira kupcev

Za pogon je bil zadolžen dvolitrski dizelski štirivaljnik s 110 kilovati moči. Oznaka 35 TDI bo pri tem modelu najbolj priljubljena izbira kupcev, saj kombinacija s sedemstopenjsko avtomatiko ponuja zgledno delovanje, ugodno porabo, ki se giblje okrog 6,5 litra, in nenazadnje zelo suveren nastop na cesti, pa čeprav je pogon speljan samo na sprednja kolesa. V tem delu Audijevim mojstrom ni kaj za očitati.

Morda se bo malce več mnenj iskrilo pri ceni, ki ni tako nedolžna. Vsaj ne v našem primeru. Osnovna cena se začne pri skoraj 42.000 evrih, z dolgim seznamom dodatne opreme pa se ta povišuje za slabih 12 tisočakov. Pri cenovni politiki malce nerazumljivo ostaja le dejstvo, da so v doplačljivo opremo vključene nekatere najbolj pomembne aktivne varnostne asistence.

---