Doma premalo pomoči, v dom ne morejo

Ne le v domovih za starejše, v zelo težkem položaju so se zaradi pandemije znašli tudi starostniki, ki so bili primorani epidemijo preživljati doma, saj jih v dom v tem času niso mogli sprejeti, pomoč na domu pa bi potrebovali v večjem obsegu, kot je ta mogoča. Na pristojnem ministrstvu časovnico sproščanja prepovedi sprejema v domove pričakujejo v kratkem.



V postojnskem domu upokojencev novih stanovalcev ne sprejemajo že od razglasitve epidemije sredi marca, v tem času pa se 
jim je sprostilo 14 postelj.

 Foto: Veronika Rupnik Ženko
V postojnskem domu upokojencev novih stanovalcev ne sprejemajo že od razglasitve epidemije sredi marca, v tem času pa se jim je sprostilo 14 postelj.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > Na Centru za socialno delo (CSD) Primorsko-Notranjska v zadnjem obdobju opažajo več povpraševanja po pomoči na domu, ker sprejem v domove starejših v času epidemije ni mogoč.

S tem so povezane tudi stiske svojcev oziroma starejših, saj bi, recimo po odpustu iz bolnišnici ali zaradi svojega stanja ali odsotnosti socialne mreže, nekateri potrebovali institucionalno oskrbo oziroma oskrbo v večjem obsegu.

Kristina Zadel Škrabolje

direktorica CSD Primorsko-Notranjska

“Številni posamezniki potrebujejo institucionalno oskrbo, ki pa žal zaradi zaprtja domov ni mogoča.”

Pomoč na domu največ štiri ure na dan

Direktorica CSD Kristina Zadel Škrabolje pravi, da številni posamezniki potrebujejo institucionalno oskrbo, ki pa zaradi zaprtja domov ni mogoča, zato se povečujeta želja in potreba po večurnem izvajanju storitve pomoči na domu. A sdirektorica opozarja, da to ni mogoče ne kadrovsko ne organizacijsko ne zakonodajno (pomoč na domu je omejena na največ štiri ure na dan oziroma 20 ur na teden).

Do težav prihaja predvsem v primerih, kjer potreb starostnikov ni mogoče zagotoviti s pomočjo na domu, saj potrebujejo 24-urno varstvo. “Zlasti so problem dementni posamezniki, ki nimajo socialne mreže in potrebujejo nadzor tretje osebe. Četudi CSD na sodišču dobi sklep za sprejem posameznika na varovani oddelek institucionalnega varstva, ga dom starejših občanov ne bo sprejel,” ugotavlja Zadel Škraboljeva.

Pomoč na domu se je skoraj prepolovila

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) odgovarjajo, da so strokovni svetovalni skupini ministrstva za zdravje že podali predlog za postopno sproščanje prepovedi sprejemanja uporabnikov v institucionalno varstvo. “Odziv s časovnico sproščanja ukrepov pričakujemo v kratkem.”

Na MDDSZ pripravljajo tudi obvestilo za izvajalce pomoči na domu, s katerim jim nameravajo priporočiti postopen zagon izvajanja pomoči na domu, ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov za preprečevanje okužbe.

Po podatkih ministrstva se je obseg storitve pomoč na domu ob začetku epidemije skrčil za skoraj 50 odstotkov, predvsem zaradi pomanjkanja zaščitne opreme in strahu pred okužbami, poled tega je mnogo svojcev, ki so bili na čakanju oziroma so imeli delo na domu, prevzelo večje breme skrbi za starejšega svojca. Vzporedno z zmanjšanjem števila novih okužb in obolelih ter povečevanjem gospodarske aktivnosti se interes za pomoč na domu spet povečuje in je dosegel 60 odstotkov obsega pomoči pred epidemijo, še pravijo na ministrstvu.

Napolnili bi vse prazne postelje

“Seznanjeni smo s težkimi razmerami v družinah, kjer svojci sami ne morejo v zadostni meri pomagati svojim najbližjim in prosijo za sprejem v dom,” pravi Alenka Curk, direktorica Doma upokojencev Postojna, kjer novih stanovalcev ne sprejemajo od 13. marca, ne iz bolnišnic ne iz primarnih domov. Opažajo pa, da ravno zaradi prepovedi v tem času prihaja manj prošenj za sprejem kot pred epidemijo. A če bi bili sprejemi dovoljeni, bi napolnili vse prazne postelje, ki jih imajo trenutno 14.

Curkova zato meni, da se bo že pred epidemijo pereč problem čakalnih dob za sprejem v dom samo še zaostroval, premosorazmerno s trajanjem prepovedi.

Da nesprejemanje novih stanovalcev v domove pomeni podaljševanje čakalne dobe za sprejem, se strinja tudi Martin Kopatin, direktor Zavoda Pristan, v okviru katerega deluje Center starejših Pristan v Vipavi. Tudi ko bo prepoved odpravljena, po njegovem sprejemi, kot so jih izvajali pred koronavirusom, verjetno še nekaj časa na bodo mogoči. “Predpostavljamo, da bo moral vsak nov stanovalec skozi določen 'protokol', da bo primeren za sprejem. Seveda je v tem primeru ključna zaščita obstoječih stanovalcev in zaposlenih.”

Glede pomoči na domu, ki jo zavod Pristan izvaja v 12 občinah, od tega petih primorskih, Kopatin pravi, da prepoved sprejemanja v domove ni bistveno povečala povpraševanja, so pa pritiski na to storitev stalno veliki, saj so bile čakalne dobe za sprejem v domove tudi pred koronavirusom dolge. Opaža pa, da je zaradi omejitev osamljenost nekaterih starejših večja, zato tudi v teh časih skušajo storitev zagotavljati tistim, ki nimajo svojcev oziroma ki pomoč za vsakodnevna opravila nujno potrebujejo.

Da nimajo večjega povpraševanja za sprejem v dom, pravi tudi Rosana Šturm, direktorica Doma upokojencev Sežana, kjer imajo prav tako praznih nekaj postelj. Povečanega povpraševanja po pomoči na domu pa ne beležijo.


Komentar novinarja

Veronika Rupnik Ženko

Osamljeni in zapuščeni

Epidemija je v središče pozornosti upravičeno postavila domove starejših, ki so tudi zaradi prezasedenosti, kadrovske podhranjenosti, prostorskih omejitev in ne dovolj učinkovitih ukrepov odgovornih postali žarišče okužb in s tem potrdili večletno zapostavljenost tega področja. Neupravičeno pa so ob robu pozornosti mnogi starejši na svojih domovih, ki so v krizi ostali osamljeni, prikrajšani, celo zapuščeni. Sploh tisti, ki jim je epidemija še ošibila že sicer šibko socialno mrežo, ki ne živijo ...

Preberi več

Najbolj brano