Kaže na obilno letino češenj - pa prav letos, ko praznik odpade ...

Od sredine minulega tedna lahko pridelovalci sadja iz Brd na občini sklepajo pogodbe za odkup svojega pridelka pri podjetju Polavi - tako kot zdaj že nekaj let. Letos pa naj bi družbi ponudili več pridelka, vsaj za tistega prvega, češnje, tako kaže. Nastavki za odlično letino so idealni. Pa prav letos, ko v Brdih ne bo praznika češenj.

BRDA, VIPAVSKA DOLINA > “Drevesa v našem sadovnjaku so naložena,” je povedal lokavški sadjar Bogdan Slokar nazorno povedal, kako letos kaže letini češenj. Dosti jih je, tako v Brdih kot v Vipavski dolini, po mnenju specialista za sadjarstvo pri novogoriški kmetijski svetovalni službi Vasje Juretiča bodo količine nadpovprečno velike. Nadaljevanje bo seveda odvisno od vremena.

“Če bo šlo tako naprej, ne bo težav. Po nižinah je nekaj češenj res vzela pozeba, vendar ne toliko, morda 20 do 30 odstotkov,” je povedal Juretič. Preseneča sicer, da da ni zorenja češenj zavrla suša. Toda kot razlaga Juretič, češnje rastejo na sejancu (podlaga za cepljenje), ki lahko korenine požene precej globoko, in niže pod površjem je še ostajala vlaga.

Vasja Juretič

specialist za sadjarstvo

“Če bo šlo tako naprej, ne bo težav. Po nižinah je nekaj češenj res vzela pozeba, a ne toliko, morda 20 do 3o odstotkov.”

Brez namakanja ne gre

Vendar Slokar vseeno pravi, da je bilo treba drevesa zalivati. “Brez urejenega namakanja si ne moremo zamisliti resnega pridelka,” je povedal sadjar iz Lokavca in opozoril, da bi na vipavskem vendar morali že urediti namakanje. Kot je znano, naj bi tudi do vipavske občine napeljali glavno namakalno cev iz zadrževalnika Vogršček, a se ta zgodba še naprej vleče. Tudi Jordan Drnovšček z vedrijanske kmetije Kovačevi je povedal, da so sadovnjake s češnjami morali zalivati. Nastavki so odlični, plodov na drevesih je še preveč, pravi, a dodaja, da je lahko to varljivo.

Dež je bil kot naročen, toda zdaj ga je dovolj

Dež v teh dneh je bil za sadjarje kot naročen. Zgodnje sorte češenj namreč dozorevajo, in kot pravi Slokar, jih bodo obirali čez sedem do deset dni. Dež je te dni še dobrodošel, v nadaljevanju pa ne, saj bodo plodovi sicer začeli pokati. Če bi sadjarji lahko odločali o vremenu, se je pošalil Slokar, bi v nadaljevanju bilo sončno. Kot je rekel Drnovšček, pa se bo tudi v tem primeru šele videlo, ali ni suša že naredila svojega: “Del češenj lahko gre v levke, kot rečemo.” To pomeni, da je drevo del pridelka že odpisalo in bi ta preprosto propadel.

Juretič pa poudarja, naj bodo pridelovalci pozorni na nove škodljivce. Temperatura ozračja, kot je zdajšnja, je idealna za plodovo vinsko mušico, lani se je temu škodljivcu pridružila marmorirana smrdljivka.

Za četrtino več češenj?

Da bo letos češenj dosti, predvideva tudi Erik Kovic,direktor goriškega trgovca s sadjem in zelenjavo Polavi Logistica. V sredo je začel sklepati pogodbe za odkup s pridelovalci iz Brd, pri čemer pomoč pri sklepanju nudi občina, in če je podjetje na povprečno leto na Goriškem in Vipavskem dobilo okoli 70 ton češenj, naj bi jih letos 90 ton. “Odkupna cena je približno znana, seveda se oblikuje glede na razmere na trgu,” je povedal Kovic.

Letos prvič ne bo Praznika češenj v Brdih, kjer se vseeno proda kar precej tega sadja. Toda vsaj Kovic pravi, da to ne bo odločilno vlivalo na odkup pri Polaviju. In podobno pravi Drnovšček: “To, da ne bo praznika, za večje kmetije ne bo problem, saj pri prodaji nismo odvisni samo od tega.” Morda se bo poznalo pomanjkanje promocije, ki jo prinese praznik.

Odpoved utegne po oceni sadjarja prej prizadeti tiste, ki so češnje prodali le ob cestah po Brdih. Ampak tudi to ni nujno: “Ko smo danes prodajali jagode na Dobrovem, se je že tudi ustavil avtodom z ljubljansko registracijo.”

---