Na elektriko in bencin

V času, ko je cena goriva zares nizka in ko je možno hkrati izkoriščati tudi električno energijo, se zdi priključno-hibridni ioniq dobra izbira. V času, ko so bile zanj predvidene državne subvencije, je bila tudi njegova cena dokaj ugodna. Danes temu ni več tako.

Ioniq je avtomobil z visokim zadkom in ne preveč raztegnjenimi zunanjimi merami. Po zadnji oblikovni prenovi je precej sodobnejši in napolnjen s sodobnim paketom Hyundai smartsense. Vsebuje praktično vse, kar si želite. Od zaznavanja prečnega prometa za vami, do ohranjanja voznega pasu, opozorilnika za zapuščanje voznega pasu, opozarjanja na počitek, da imate nekoga v mrtvem kotu, samodejnega ohranjanja varnostne razdalje, preprečevanje naleta s senzoriko za pešce in še česa.

Izpiljena notranjost

Prenova se mu poda. Nekaj je v kompletu LED žarometov za vožnjo in dnevnih lučeh, morda novi maski ali v LED zadnjih lučeh. Deluje všečno in odraslo. Za sicer funkcionalnim zadkom se skriva prijetno velik prtljažnik. Večinoma tistih sto litrov manj, kot jih ima običajni hibrid, nismo ravno pogrešali. V notranjosti je dovolj prostora za štiri odrasle osebe.

Tehnični podatki

Dimenzije (D/Š/V): 4470 mm, 1820 mm, 1450 mm

Motor: 1,6-litrski bencinski motor 77,5 kW (105 KM)

Elektromotor: 44,5 kW (60,5 KM)

Gume: 205/55/R16

Posoda za gorivo: 43 litrov

Cena: 36.990 evrov

Kakovost uporabljenih materialov v izjemno bogato opremljeni različici je zgledna. Hyundaiju se ni potrebno skrivati niti pred znamkami, ki bi želele v premijski segment. Nov, več kot desetpalčni zaslon dotik je brezhiben. Gumbi in nastavitve pod njim pa vseeno spominjajo na ameriške ali daljnjevzhodne rešitve. Pohvalimo pa lahko integracijo navigacije. Posebej, ko si privoščite iskanje nove polnilnice. Samo s tem delom postane jasno, da si nekateri izmed nas polnih električarjev pač ne moremo privoščiti.

Hyundai ioniq namreč vedno dinamično išče najbližjo električno pipo. Tista pri stanovanju je zaprta v neki plačljivi garaži. Tista najbližja službi, pa oddaljena mokrih 500 metrov. Na srečo se ioniq na domačo elektriko napolni v dobrih štirih urah. Vleče nekje do 2kW, kar ni pretirano niti za bakrene vodnike niti za račun na koncu meseca.

Za vsakdanje opravke na električni način

Pri polno naloženem ali povsem praznem avtu vse deluje dobro. Ni pripomb nad zavorami, pomaga jim seveda tudi način rekuperacije kinetične energije, ki istočasno polni akumulator. Niti nad zelo udobnim, a povsem nadzorovanim vzmetenjem. Volanski obroč je bil celo ogrevan, prijeten na pogled in otip. Mehanika odgovarja veliki večini voznikov. Ne bi pa zamenjal prijetnega šeststopenjskega, robotiziranega menjalnika z dvojno sklopko. Udobna in za hibridni koncept predvsem nujna rešitev.

Bencinski agregat je najmanj sodoben del ioniqa. Pri nizkih vrtljajih je še mehak in komaj občuten. A kaj, ko ima povsem klasične karakteristike s povprečnimi 77,5 kW največje moči in vrhuncem navora pri resnih 4000 vrtljajih v minuti. Tam je grob in neotesan. Vrnimo se nazaj na energijsko bilanco. Ugotovili smo, da je mogoče v kratkem času, preko navadne vtičnice, ioniqa oskrbeti z zalogo energije za več kot 55 kilometrov. Do službe in nazaj, pa še do vrtca, je tako zelo malo, da ga je bilo moč polniti samo enkrat tedensko. Brez kapljice porabljenega bencina.

Največja škoda je, da prednosti priključnega hibrida Hyundai ceni tako visoko. Pri manjši razliki v ceni bi napisali, da si drugega avtomobila niti želeti ne smete. Tako pa v praksi težko prihranite šest tisočakov za bencin (v primerjavi z navadnim hibridom). Pri današnjih cenah je to slabih 140 polnih rezervoarjev za gorivo. Samo s to razliko bi prevozili krepko čez 100.000 kilometrov.

---