Kaj je pokazala preiskava “kerozinske” nesreče

Preiskava lanskega iztirjenja cistern s kerozinom v Dolu pri Hrastovljah je končana. Glavne ugotovitve: že dolgo pred nesrečo so bila opozorila, da je tista kretnica izredno obremenjena, ostrica kretnice pa se je prelomila, ker se je proga tam preveč posedala. Če bi bil obod predora gladek, pa se plašč cisterne ne bi predrl in ne bi prišlo do izlitja.

Ostrica kretnice, ki se je prelomila, je bila izredno obremenjena. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Ostrica kretnice, ki se je prelomila, je bila izredno obremenjena. Foto: Zdravko Primožič/FPA

DOL PRI HRASTOVLJAH > 25. junija lani je zaradi počene desne ostrice kretnice v Dolu pri Hrastovljah iztirilo šest vagonov-cistern, iz ene se je izlilo 7000 litrov kerozina.

Preiskovalec železniških nesreč Daniel Lenart v končnem poročilu o preiskavi nesreče ugotavlja, da se ostrica ni zlomila zaradi kakršne koli nepravilnosti na vagonih vlakov, ki so vozili po tej kretnici, ali prehitri vožnji vlakov.

Daniel Lenart

preiskovalec železniških nesreč

“Če bi bil predor gladek, bi cisterna samo drsela in ne bi prišlo do izlitja kerozina. Bojim se pomisliti, kakšne bi bile lahko posledice, če bi bila v cisterni kakšna bolj vnetljiva tekočina ali plin.”

Pokaže pa na odgovornost upravljalca proge Slovenske železnice Infrastruktura. “Tveganje zaradi neprimerne infrastrukture ni bilo dovolj izpostavljeno, kljub temu da je bilo že pred časom ugotovljeno, da je kretnica številka 1 zaradi povečanega železniškega prometa izredno obremenjena, hkrati pa iz leta v leto starejša in s tem v vse slabšem stanju,” je poudaril.

Proga se je tam preveč posedala, ostrica je nihala

Neposredni vzrok za zlom desne ostrice je premajhna togost podpor ostrice (pragov), ki je omogočila večje posedanje ostrice. “Ker na kretnici 1 ni bila zagotovljena stabilnost gramozne grede in spodnjega ustroja, je bilo posedanje v posameznih točkah ostrice preveliko, zaradi česar so se v ostrici tvorile mikro razpoke, ki so napredovale do točke hipnega preloma,” je zapisal Lenart.

Ostrico pa so analizirali na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije. “Iz njihovih analiz je mogoče sklepati, da do preloma ne bi prišlo, če bi bile podpore ostrice bolj toge in ne bi dopustile tolikšnega posedanja v točki preloma,” piše v poročilu. “Na isti ostrici so odkrili še eno razpoko, ki bi lahko napredovala in sčasoma bi prišlo do preloma na drugem mestu,” dodaja Lenart.

Če bi bil obod predora gladek, se plašč cisterne ne bi predrl in ne bi prišlo do izlitja, ugotavlja preiskovalec železniških nesreč
Daniel Lenart

Pogostejši nadzor kretnic in vzdrževanje

Preiskovalec Slovenske železnice v priporočilih napoti k pogostejšim pregledom kretnic: bolj kot je kretnica stara, pogostejši naj bodo. Izdela naj se lista kretnic po izpostavljenosti tveganju in temu primerno prilagodi cikel monitoringa. Starejša kot je kretnica, pogostejši morajo biti tudi vzdrževalni cikli, pogosteje se mora izvajati obnove in menjave izrabljenih delov. “Ostrica, ki se je prelomila, ni bila obrabljena preko dopustnih mej. Bila pa je v načrtu za zamenjavo, a še ni prišla na vrsto,” je spomnil Lenart.

Obod predora naj bo gladek

Zelo pomembno pa je tudi priporočilo, da je treba obod predora obdelati tako, da bo njegova površina gladka, brez ostrih robov in izstopajočega skalovja. Cisterna s kerozinom je ob iztirjenju v Dolu pri Hrastovljah namreč drsela po obodu predora in se pretrgala ob skalni izboklini. “Če bi bil predor gladek, bi cisterna samo drsela in ne bi prišlo do izlitja kerozina. Bojim se pomisliti, kakšne bi bile lahko posledice, če bi bila v cisterni kakšna bolj vnetljiva tekočina ali plin,” opozarja Lenart.

Mes: “Obdobje menjav kretnic bomo prepolovili”

“Ukrepe za zmanjševanje tveganja smo začeli izvajati že pred končnim poročilom. Posebej na tej progi, ki je med najbolj obremenjenimi v EU, smo uvedli povsem drugačen režim monitoringa in menjav kretnic ne glede na to, kaj nalagajo pravilniki. Obdobje menjav kretnic, ki je 30 let, bomo prepolovili. Dejstvo je, da je bila ostrica kretnice, ki se je prelomila, utrujena. Je pa tovrstne napake na kretnici tudi s senzorji težko zaznati,” pravi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Povedal je še, da so Rižanskemu vodovodu že pred poročilom poplačali 834.000 evrov, skupaj so zaradi nesreče poravnali za 2,7 milijona evrov zahtevkov. Od zavarovalnice pa še niso dobili povrnjenega denarja.


Najbolj brano