Glavni cilj je obdržati podjetja nad gladino

Vlada v drugem protikoronskem paketu pomoči predlaga za dve milijardi evrov jamstev za posojila podjetjem. Pripravila je tudi popravke prvega interventnega zakona. Med drugim je omilila pogoje, pod katerimi bodo pomoč prejeli delodajalci, ki zaradi epidemije novega koronavirusa napotijo delavce na čakanje.

LJUBLJANA > Drugi protikorona paket cilja na likvidnostno pomoč gospodarstvu, je povedal Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov. Pri najemanju posojil bo država mikro, malim in srednjim podjetjem jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. “S tem država nase prevzema velik del tveganja. Računamo, da bodo poslovne banke temu primerno hitro in učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč,” pričakuje Lahovnik.

Tretji paket bo razvojni

Obseg državne garancijske sheme za ta posojila je za zdaj določen pri dveh milijardah evrov; če bi se pokazala potreba, pa bi se lahko obseg še povečal, je pojasnil član svetovalne skupine Igor Masten. “Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov ovira pri vračanju podjetij nazaj v dobaviteljske procese ter proizvodnjo dobrin za trg,” je povzel namen teh državnih jamstev.

150

evrov kriznega dodatka bodo poleg rednih dobili še izredni študentje

Svetovalna skupina pripravlja tudi priporočila za izhod iz krize. Priporočila gredo v smer, da je treba čim prej zagnati proizvodnjo ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov. Delati je treba na odpravljanju birokratskih ovir in pospešitvi gradbenih projektov. Razmisliti bo treba tudi o ukrepih sofinanciranja krajšega delovnega časa po nemškem in avstrijskem zgledu, je naštel Lahovnik. “Dokler se avtomobili ne bodo normalno prodajali, se tudi proizvajali ne bodo v enakem obsegu kot pred krizo in bodo tudi podizvajalci v Sloveniji čutili posledice. Da ne govorimo o storitvenih dejavnostih, predvsem turizmu,” je dejal.

Način izhoda iz krize naj bi naslovil tretji protikoronski paket, ki naj bi ga vlada začela pripravljati maja. To bi bil po besedah finančnega ministra Andreja Širclja razvojni paket. “Pomembno je, da bo ciljno usmerjen na posamezna podjetja, dejavnosti in panoge, da bodo te začele delovati ali dodatno investirati, da se povečuje dodana vrednost ter s tem gospodarska aktivnost in normalizacija gospodarstva in življenja ljudi,” je Šircelj povzel namen tretjega paketa.

Andrej Šircelj

minister za finance

“Pomembno je, da bo tretji pritikoronski paket ciljno usmerjen na posamezna podjetja, dejavnosti in panoge, da bodo te začele delovati ali dodatno investirati, da se povečuje dodana vrednost ter s tem gospodarska aktivnost in normalizacija gospodarstva in življenja ljudi.”

Milejši pogoji za čakanje na delo

Z drugim protikoronskim paketom pa vlada popravlja in odpravlja tudi nejasnosti iz prvega paketa ter širi seznam upravičencev do pomoči. Država bo po novem plače zaposlenih na čakanju na delo poravnala tistim podjetjem, katerim je letni promet padel za deset odstotkov ali več v primerjavi s predkriznim obdobjem. Enak odstotek bo upoštevala pri ugotavljanju upravičenosti do mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete.

Čakanje na delo bo država po novem plačala tudi delodajalcem s statusom humanitarne ali invalidske organizacije ter mikro družbam s področja zavarovalništva, ne bo pa čakanja financirala velikim zavarovalnicam, ki so v času krize nemoteno delovale. Vlada v drugem paketu ukinja pogoj, da smejo delodajalci delavca, ki je na čakanju, poklicati nazaj na delo za sedem zaporednih dni v mesecu. Po novem ga smejo poklicati za sedem poljubnih dni.

Delavec v zasebnem sektorju je do kriznega dodatka upravičen samo za čas, ko je delal, ne pa tudi za čas bolniške, dopusta ali čakanja na delo

V novem paketu so razjasnili tudi izplačilo kriznega dodatka za zaposlene v zasebnem sektorju. Kot je pojasnil član svetovalne skupine Ivan Simič, je delavec upravičen do kriznega dodatka samo za čas, ko je delal, ne pa tudi za čas, ko je bil na bolniški, dopustu ali čakanju na delo.

Za brezposelne, ki so delo izgubili v času po razglasitvi epidemije, nov zakonski paket predvideva nadomestilo plače v višini 513,64 evra bruto mesečno.

Po novem vladnem predlogu bodo enkratni solidarnostni dodatek v razponu od 130 do 300 evrov poleg upokojencev dobili tudi kmetje nad 65 let in z nizkimi dohodki ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov.

Poleg rednih študentov bodo po vladnem predlogu enkratno solidarnostno pomoč v višini 150 evrov dobili tudi izredni študentje. Med upravičence do enkratne solidarnostne pomoči je vlada na novo dodala še prejemnike starševskega dodatka in prejemnike dodatka za nego otroka v mesecu aprilu, poleg tega pa še družinske pomočnike, rejnike. Prejemniki otroškega dodatka, ki niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu, bodo dobili po 30 evrov solidarnostne pomoči.

Višja povprečnina

Občinam bi država zvišala povprečnino s 589,11 evra na 623,96 evra. Novela prvega protikoronskega paketa prinaša tudi interventno rešitev za odpadno komunalno embalažo, ki se je že pred epidemijo kopičila pri komunalnih podjetjih, zdaj pa jo je zaradi večjih nakupov gospodinjstev in uporabe zaščitnih sredstev še več. Po vladnem predlogu bi lahko komunalna podjetja oddala odpadno embalažo neposredno izvajalcem obdelave, račun obdelave pa bi plačala država.

Za pomoč turistični panogi vlada v zakonu predlaga uvedbo vrednotnic, ki bi jih lahko organizatorji potovanj izdali potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek potovanja. Vrednotnice bi bilo mogoče unovčiti v 24 mesecih od izdaje; če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.

---