Zadostovala bo že ena ocena

Po petih tednih pouka na daljavo še ni jasno, kdaj se bodo učenci vrnili v šolske klopi. Znano je le, da matura za srednješolce bo, nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) za osnovnošolce pa prvič po 20 letih ne bo. O tem smo se pogovarjali z generalnim direktorjem za predšolsko in šolsko vzgojo na ministrstvu za izobraževanje in dolgoletnim ravnateljem OŠ Koper, Antonom Balohom.

PRIMORSKA > Po prvih dveh tednih je bilo po ocenah Zavoda za šolstvo 700 učencev brez računalnika, kar najbrž ni bila prava številka. Težave so bile tudi z dostopom do omrežja, eAsistentom, Arnesom, iRokusom in drugimi podpornimi informacijskimi sistemi.

Imajo zdaj vsi učenci računalnik in internetno povezavo?

“Na daljavo zdaj izobražujejo vse osnovne šole, tudi tiste s prilagojenim programom, in glasbene šole. Le tu in tam še zaznamo kakšno težavo z dostopom do računalnika in interneta, v prvih dveh tednih pa smo te težave pospešeno reševali. Uvedli smo izposojo šolskih računalnikov, saj smo šole s projektom SIO 2020 dobro oskrbeli z namiznimi in tabličnimi računalniki, brezžičnimi omrežji. Pri dostopnih točkah za internet pa sta nam na pomoč priskočila Telekom in A1. Če ne gre drugače, šole zagotavljajo stik z učenci in starši po običajni pošti.

Za nas je pomemben podatek, koliko otrok šole niso uspele 'ujeti' v izobraževanje na daljavo. V osnovne šole in tiste s prilagojenim programom imamo vpisanih 191.663 učencev, od tega jih je 99,4 odstotka vključenih v e-pouk. Čeprav 0,6 odstotka nanese 1150 otrok, moramo upoštevati, da nekateri starši niti v običajnih okoliščinah ne pošiljajo otrok v šolo, kar je pogosta težava pri romskih otrocih in včasih tudi pri priseljencih, nekatere družine se odselijo in tega ne sporočijo. Šolske svetovalne službe beležijo vse te odsotnosti in ugotavljajo vzroke zanje, skupaj z razredniki se trudijo vzpostaviti stik z družinami in včasih so uspešne.”

“Otroci morajo imeti le eno oceno pri posameznem predmetu. Če so jo dobili v obdobju med začetkom februarja in 13. marcem, so temu kriteriju že zadostili.”

Še pred kratkim je bilo slišati pripombe učencev in staršev, da učitelji pošiljajo bistveno več snovi, kot so jo obdelali v šoli, in dajejo preveč nalog. Kakšna navodila ste jim dali?

“Količino snovi, vsebino ter doseganje ciljev izobraževanja na daljavo spremljamo skupaj z Zavodom za šolstvo. V prvem tednu smo se trudili vzpostaviti pouk na nov način, v drugem smo šole pozvali, naj bodo pri podajanju gradiva zmerne in naj začnejo zgolj z izvajanjem preverjanja znanja, pridobljenega na daljavo. Obenem smo jim priporočili, naj z ocenjevanjem v aprilu ne 'hitijo'. V prejšnjem tednu pa je ministrica Simona Kustec izdala sklep, ker smo za to šolsko leto v dobro otrok v teh izrednih razmerah določili pravila v procesu ocenjevanja in zaključevanja ocen.

Učitelji so si na začetku prizadevali, da bi podali vso snov iz učnih načrtov, kar se je izkazalo za prevelik zalogaj. Usmerjali smo jih, naj se osredotočijo na bistvene informacije, medpredmetno povezavo in doseganje minimalnih standardov znanja, učencem, ki zmorejo več, pa naj omogočijo dodatne izzive.”

Ali učitelje pri tem kdo preverja?

“Pri organizaciji dela so avtonomni. Dogovarjajo se znotraj strokovnih aktivov na šolah, posvetujejo se s strokovnjaki s področja pedagogike, didaktike in psihologije. Dogovori potekajo s svetovalci Zavoda za šolstvo, delo spremljajo tudi ravnatelji, tako da učitelji nikakor niso sami.”

“Do 11. maja bodo devetošolci oddali vpisne obrazce, ki bi jih bilo treba srednjim šolam posredovati do 2. aprila.”

Bodo imeli učenci luknje v znanju?

Bo tako osvojeno znanje, pri katerem igrata ključno vlogo organiziranost in discipliniranost posameznika, pa tudi pomoč staršev in starejših bratov oziroma sester, pustilo luknje v znanju zlasti pri tistih, ki bodo napredovali na višjo stopnjo izobraževanja (devetošolci, dijaki četrtih letnikov)?

“Zdajšnje razmere bodo vplivale na celotno populacijo, vendar se za osnovnošolce od prvega do osmega razreda dogovarjamo, da bi pomembne nedosežene cilje iz tega obdobja prenesli na začetek novega šolskega leta in poskušali nadoknaditi neizpeljano. Podoben pristop bi morali ubrati na srednjih šolah za zdajšnje devetošolce. Na srečo smo tri četrtine šolskega leta izpeljali v normalnih okoliščinah, do konca šolskega leta pa je bilo predvidenega nekoliko več časa za utrjevanje in ponavljanje in sedaj bo ta čas izkoriščen drugače.”

Ministrica Kustečeva je napovedala, da se bodo morali devetošolci v srednje šole vpisati do 11. maja. Kako bo potekal ta vpis?

“Do 11. maja bodo oddali vpisne obrazce, ki bi jih bilo treba srednjim šolam posredovati do 2. aprila. Poslati jih bo mogoče po običajni pošti, tako da ta del vpisa ni težaven. Nekatere šole pa bodo morale junija, če bo to mogoče, opraviti preizkuse nadarjenosti učencev na področju umetnosti in športa; tu smo roke zamaknili v prihodnost.”

Kako ste si zamislili ocenjevanje? Razlike v osvojenem znanju so že med učenci iste šole in še bolj med učenci različnih šol, saj ponekod niso začeli z e-poukom niti v zapovedanem drugem tednu, eni učitelji pa so bolj vešči sodobnih računalniških programov od drugih.

“O ocenjevanju je bilo veliko strokovne debate in kar smo dorekli prejšnji teden, je bilo v konsenzu z ravnatelji, stroko in Zavodom za šolstvo. Ministrica je s sklepom opredelila, kakšno bo ocenjevanje in kako bomo učencem - razmeram primerno - prilagodili procese zaključevanja šolskega leta. Ocenjevanje bo mogoče na daljavo in tudi individualno, doslej je bilo zgolj pred skupino učencev. Za to konferenčno obdobje smo predvideli manj ocen; otroci morajo imeti le eno oceno pri posameznem predmetu. Če so jo dobili v obdobju med začetkom februarja in 13. marcem, so temu kriteriju že zadostili. Sedmošolci in osmošolci bodo lahko napredovali v višji razred tudi s tremi opravljenimi popravnimi izpiti, doslej sta bila dovoljena največ dva, opravili pa jih bodo lahko v treh rokih, zadnjega smo predvideli od 11. do 18. septembra. Za vsak predmet v postopku popravnega izpita bo morala šola učencu zagotoviti vsaj deset ur dopolnilnega pouka.”

Je možno, da bodo ocenjeni tudi iz domačih nalog, in kaj bodo ob vpisu v srednje šole upoštevali namesto NPZ, ki je bil mišljen kot dodatno sito, če bi se vpisalo več učencev, kot je razpisanih mest?

“Učitelji so v procesu ocenjevanja strokovno avtonomni. Ocenjevanja domačih nalog načeloma niso izvajali. Pri vpisu v srednje šole bomo na ministrstvu o postopkih v primeru omejitev vpisa dokončno še odločili in obvestili javnost, najbrž pa bo v tem šolskem letu ključen končni uspeh.”

“Sedmošolci in osmošolci bodo lahko napredovali v višji razred tudi s tremi opravljenimi popravnimi izpiti, doslej sta bila dovoljena največ dva.”

O vrnitvi v šole in nošenju mask

Kako si predstavljate vrnitve v učilnice in jedilnice, ki niso bile načrtovane za ohranjanje socialne distance, izvajanje skupinske športne vzgoje in odmore? O dvoizmenskem pouku ne razmišljate, kaj pa o nošenju zaščitnih mask?

“Na šolah res ne moremo zagotoviti tako velike oddaljenosti med učenci, kot jo zahtevajo preventivni ukrepi. Upam, da se bodo razmere umirile in se bodo učenci lahko vrnili tako, da se bodo tudi družili med sabo in zgolj pazili na higieno rok in kašlja, šole pa bodo zagotavljale ustrezno zračenje in razkuževanje prostorov. Za dvoizmenski pouk bi morali spremeniti celoten sistem šolskih in obšolskih dejavnosti. Ne verjamem, da bodo otroci nosili maske. Navodila nam bosta dala ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje, za organizacijo dela na šolah pa so odgovorni ravnatelji s strokovnimi timi. Interakcija med šolarji je v času vzgojno-izobraževalnega procesa samoumevna pri sodelovalnem učenju in timskem delu, otroci jo pričakujejo in potrebujejo.”

Pouka ne boste podaljšali v poletje, kljub temu pa že pripravljate scenarije, kako naj bi se začelo novo šolsko leto, če to v šolah ne bo možno. Na preizkušnji bo socializacija mladostnikov, ki je v času odraščanja zelo pomembna, enako ali še bolj je pomembna za tiste v predšolskem obdobju. Kakšne so pasti zaščitnih ukrepov?

“Ne gre za pasti, ampak za izkušnje, ki jih vsi pridobivamo v spremenjenih okoliščinah. Hitro smo se morali prilagoditi in od tega lahko mnogo odnesemo. Otroci v razvoju potrebujejo socializacijo, prav tako timsko delo in interakcijo, za mlajše otroke pa sta nadvse pomembni igra in učenje z izkušnjami, ki jih lahko dobijo le v medsebojni interakciji. Na novo odkrivamo pomen neposrednega stika z učitelji in vrednost njihovega pedagoškega dela. Starši lahko pomagajo otrokom v izobraževalnem procesu, vendar so strokovne usmeritve nepogrešljive. Učitelji pri pouku na daljavo pa uporabljajo e-pošto, spletne strani in spletne učilnice, video prenose in socialna omrežja, kar tudi njim prinaša nove izkušnje v poučevanju in dokazuje njihovo sposobnost prilagoditve. 16. marca je šolsko spletno stran za izobraževanje na daljavo uporabljalo 2000 učiteljev, zdaj jih kar 3000, prav toliko se jih poslužuje spletnih učilnic, čeprav se jih je na začetku le 1300.”

Šolarji že pogrešajo šolo

Ste morda dobili povratno informacijo, koliko otrok že pogreša šolo, kar je bilo še do pred nekaj tedni težko predstavljivo?

“Starši in učitelji so nam povedali, da šolarji komaj čakajo, da se vrnejo v šolske klopi. Otrokom je dolgčas in radi bi srečali sošolce. Pogrešajo osebne stike, kar je, ko ocenjujemo vrednote za v bodoče, odlično.”

---