O aplikacijah za sledenje za zdaj več vprašanj kot odgovorov

Po zgledu Singapurja, Tajvana, Južne Koreje in Kitajske se številne evropske države, tudi Slovenija, pripravljajo na uvedbo mobilnih aplikacij za sledenje osebam, okuženim s koronavirusom. V razvoju tovrstnega programskega orodja sta združila moči tudi večna tekmeca med tehnološkimi velikani, Google in Apple. Kljub zagotovilom, da bo zasebnost uporabnikov zaščitena, je uvedba takšnih orodij v več pogledih vprašljiva.

Obvestilo o tem, da so bili v bližini okužene osebe, bi prejeli vsi 
uporabniki, katerih telefoni so se prek bluetooth povezave v 
zadnjih 15 dneh “srečevali” s telefonom okuženega. Foto: pixabay.com
Obvestilo o tem, da so bili v bližini okužene osebe, bi prejeli vsi uporabniki, katerih telefoni so se prek bluetooth povezave v zadnjih 15 dneh “srečevali” s telefonom okuženega. Foto: pixabay.com

Nastopajoči na slovenskih vladnih tiskovnih konferencah vse pogosteje omenjajo, da gre v prihodnje v prizadevanjih za zajezitev epidemije računati tudi na pomoč sodobne tehnologije. Vladni govorec Jelko Kacin je omenil možnost, da bi Slovenija uporabila eno izmed rešitev, ki jih razvijajo druge države, pri čemer, je poudaril, bi bilo varovanje zasebnosti v skladu z evropskimi in nacionalnimi standardi. Po poročanju portala Siol.net, ki se sklicuje na neuradne informacije iz vlade, naj bi v Sloveniji v kratkem bila na voljo evropska aplikacija za sledenje in lokalizacijo okužb z novim koronavirusom, ki jo razvija neprofitna iniciativa v Nemčiji.

Uporabnika, pri katerem je bila potrjena okužba s koronavirusom, naj bi zdravnik pozval k vpisu te informacije v aplikacijo prek unikatne šifre, ki omogoča anonimnost; razkriva le podatek o telefonu, ne pa tudi lokacije in osebnih podatkov uporabnika. Obvestilo o tem, da so bili v bližini okužene osebe, nato prejmejo vsi uporabniki, katerih telefoni so se prek bluetooth povezave v zadnjih 15 dneh “srečevali” s telefonom okuženega.

Državnim oblastem naj bi bilo to v pomoč pri vpogledu v nastajanje morebitnih žarišč okužb s koronavirusom in pri oceni, kako resno se državljani držijo ukrepov zoper širjenje epidemije.

Tudi tehnološka rivala združila moči pri razvoju programske opreme

Na podoben način naj bi delovala tudi programska oprema za sledenje okuženim osebam, ki jo skupaj razvijata Google in Apple. V napovedi projekta sta tudi tehnološka velikana zatrdila, da bo zasebnost uporabnikov povsem zaščitena, kar sta želela poudariti tudi v naslovu “Spremljanje stikov z ohranjanjem zasebnosti”.

Projekt sta Google in Apple začrtala dvofazno. V prvi fazi, predvidoma do sredine maja, naj bi ponudila programske vmesnike (API-je), ki bodo omogočali sledenje uporabnikom, ne glede na to, ali uporabljajo telefone z operacijskim sistemom iOS ali android. Delovanje programskih vmesnikov naj bi bilo omejeno le na preverjene aplikacije, ki bodo v spletno trgovino iOS App Store oziroma Google Play Store prišle s potrditvijo avtoritet javnega zdravstva. V naslednji fazi, čez nekaj mesecev, pa naj bi platforma za sledenje okužbam postala kar del operacijskih sistemov. Okužena oseba naj bi svoje stanje prostovoljno, a s potrditvijo zdravstvene avtoritete, označila v aplikaciji, ta pa bi prek vmesnika bluetooth spremljala vse naprave, ki so bile v minulih 15 dnevih v njeni bližini, podatek pa šifriran posredovala v strežnik. Vsi, ki so se znašli v bližini okuženega, bo prek aplikacije prejeli obvestilo o tem s priporočili, kako ravnati.

Koliko ljudi bo pristopilo?

Napovedi o uvedbi tovrstnega sledenja okužbam s covidom-19 odpirajo vrsto vprašanj, ki za zdaj še nimajo odgovorov. Ni še jasno, denimo, kako bo program prepoznal, da je informacija o okuženi osebi verodostojna. Opozorilo, da smo bili v bližini okuženega, bi utegnilo po nepotrebnem vznemirjati, saj bližina v določenih okoljih (denimo v stanovanjskem bloku) še ne pomeni tudi stika in s tem nevarnosti prenosa bolezni.

Velika uganka je tudi, kako zagotoviti zadostno število sodelujočih uporabnikov, da bo sledenje sploh smiselno in učinkovito in da bo podoba, ki jo bodo risale aplikacije, vsaj približno odražala realno stanje. Po dosedanjih informacijah sodeč, bo uporaba tovrstnih aplikacij prostovoljna. Prisilnih ukrepov sledenja mobilnim telefonom Evropska unija ne bo dovolila. Tako je nedavno v pogovoru z mediji zatrdil evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. “Ne pride v poštev, nikoli ne bomo podprli ukrepov, ki so prisilni. Kaj takega je mogoče izvesti izključno na prostovoljni bazi,” je dejal.

Na problematičnost uporabe tovrstnih orodij - zlasti z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov - je med drugimi opozoril tudi Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. “Vprašanje, ki je v ozadju nujnega izpraševanja o tem, je, ali smo se pripravljeni odpovedati osnovnim človekovim pravicam kot civilizacijskim pridobitvam zaradi zdravja in to storiti vedoč, da lahko na koncu izgubimo oboje: zdravje in druge človekove pravice,” so izpostavili na inštitutu.

Masovni nadzor - tujek v evropskem pravnem redu

Pri presoji dopustnosti mobilnih aplikacij za sledenje je treba po njihovih navedbah v prvi vrsti razlikovati med dvema možnima oblikama nadzora. Prvi je nadzor, ki je osredotočen na posameznika z odrejenim ukrepom omejitve gibanja, drugi pa nadzor, ki mu je podvržena celotna populacija z namenom odkrivanja stikov okuženih oseb in spremljanja širitve okužb.

“Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje. Predlogi za tako ekstenzivno podatkovno izkoriščanje bi nas hitro privedli v ureditve, ki so značilne za azijske države z drugačnim kulturnim in sistemskih ozadjem. Ob tem sicer dopuščamo možnost za kreativne tehnične rešitve, ki bi omogočile ohranitev pravic posameznika, kot jih pojmujemo v našem prostoru, vendar te doslej še niso bile predstavljene,” so izpostavili.


Najbolj brano