Z glasbo po željah povezuje ljudi, ki jih je karantena oddaljila

Glasbenik Igor Mikolič iz Brezovice pri Gradinu je v minulem mesecu postal vezni člen med številnimi svojci, ki se zaradi karantene ne morejo videti. Prek njega si posvečajo pesmi, pošiljajo pozdrave, objeme in rojstnodnevna voščila.

BREZOVICA PRI GRADINU > Igor Mikolič, ki se je pred leti kot glasbenik predstavljal z imenom Igor Lija, je dober znanec primorskega, zlasti istrskega občinstva. Leta 2012 je izdal svoj album U Istre od enbot do danas, ve, večkrat je že nastopil na Melodijah morja in sonca, sicer pa ob svoji klaviaturi kot one-man-band redno prepeva na raznih prireditvah. Epidemija je tudi njega kot vse glasbenike odtrgala od odrov, a ga obenem prikovala pred računalnik.

“14. marca sem začel z objavo pesmi Che cos'hai messo nel caffe na mojem facebook profilu. Ljudje so mi začeli pisati s prošnjami, naj jim posvetim to ali ono 'kanconeto'. Zame je to 'gušt'. Rad ustrežem, in v vsakem primeru bi 'kantal', če bi me za to prosili ali ne,” pravi Mikolič.

“Glasbenih želja”, ki so prihajale tako od znancev kot od povsem neznanih uporabnikov facebooka, tudi iz tujine, je bilo vse več. Zdaj jih našteje že približno po deset na dan. Poje v slovenskem, italijanskem, hrvaškem in angleškem jeziku. “Preštel sem, da sem od razglasitve epidemije zapel približno 400 pesmi,” pove Mikolič. Ob vsaki objavi zapiše in v videu v slogu radijskega voditelja tudi pove, kdo je slavljenec in kdo tisti, ki pošilja voščilo; starejša sestra mlajši sestri za rojstni dan, družinski prijatelji zakoncema za obletnico poroke, soseda sosedu, ki je postal nono, hčerka očetu, ki ga pogreša ...

“Ena lepa zgodba je nastala iz tega. Učinek je vzajemen. Meni je to hrana za dušo in način, kako preživeti dan, za ljudi, ki so prikrajšani za druženje, pa je to pot, prek katere lahko na daljavo ohranjajo stik, drug drugemu namenjajo pozornost in toplino. Lepo je. Nisem si mislil, da se bo tako razvilo,” je zadovoljen Mikolič.

---