Patronažne sestre k novorojencem in bolnikom manj pogosto

Na prvi obisk mame z novorojencem doma patronažna sestra pride, zatem le še občasno. Redkejši so tudi obiski ostarelih bolnikov, vendar se sestre prilagajajo zdravstvenemu stanju mamic in starostnikov. Spremenjeni režim dela je po nareku stroke odredilo zdravstveno ministrstvo zaradi epidemije. Tako delajo tudi patronaže v Istri in na Krasu.

Patronažne sestre skušajo  za  prevez lažjih ran pri bolnikih  doma 
usposobiti  svojce, saj so  obiski zaradi epidemije skrčeni.
Patronažne sestre skušajo za prevez lažjih ran pri bolnikih doma usposobiti svojce, saj so obiski zaradi epidemije skrčeni.  

ISTRA, KRAS > Spremenjeni način dela patronaže je posledica ukrepov zdravstvenega ministrstva zaradi epidemije covid-19. V patronažni dejavnosti so medicinske sestre večina na terenu - pri novorojencih in mamah po prihodu iz porodnišnice in pri ostarelih bolnikih, ki nujno potrebujejo več oblik zdravstvene nege ter odvzeme krvi zaradi terapije.

Manj pogosto in glede na razmere

Zdravstveno ministrstvo je potrdilo predlog stroke in naročilo vsem zdravstvenim domovom (ZD) delo organizirati tako, da bo teh obiskov manj. Delo prilagajajo tudi ZD v Istri in na Krasu.

Razvejana patronaža

V piranskem ZD delajo štiri patronažne medicinske sestre in še tri, ki imajo koncesijo. V izolskem ZD imajo v patronaži 6,5 medicinske sestre. Patronažni tim koprskega ZD ima 17 medicinskih sester, sežanskega ZD pa devet.

“Po novem ostaja nujen prvi obisk pri novorojencu in materi po prihodu iz porodnišnice, število naslednjih je skrčeno. Vendar se vsekakor prilagajajo potrebam in zdravju novorojenca ter mame. Enako velja tudi za število obiskov pri ostarelih bolnikih doma,” poudarja vodja patronažne dejavnosti v sežanskem ZD Mateja Prelc.

Zamrznjena preventiva

V sklopu patronaže deluje še preventivna dejavnost, ki pa je zdaj zaradi epidemije v vseh ZD ukinjena. Te medicinske sestre so razporedili na druga dela. “Premestili smo jih tja, kjer je povečan obseg dela in krožijo. Delajo tudi na triaži na vhodih v vse ZD, v dežurni ambulanti za kronične bolnike, tudi v covid ambulanti za južno Primorsko v zabojniku na Bonifiki,” našteva Vanja Kosmina Novak, pomočnica direktorja koprskega ZD za zdravstveno nego.

Povsod skušajo po navodilih vse patronažne sestre na terenu v oskrbo ostarelih bolnikov pritegniti svojce, če je to možno in so blizu.

Prilagoditve so tudi v sežanskem, piranskem in izolskem ZD. V sežanskem poudarjajo, da število obiskov prilagajajo tudi glede na podatke, ki jih vsak dan pridobijo v telefonskih pogovorih s pacienti. Tudi pomočnik direktorja za zdravstveno nego v piranskem ZD Marko Grdina pravi, da patronažne sestre v telefonskih stikih z oskrbovanci pred obiskom vprašajo, ali so prehlajeni. “Temu je namreč treba obisk dodatno prilagoditi zaradi preprečitve okužbe,” omenja Grdina. V izolskem ZD so po besedah pomočnice direktorja za zdravstveno nego Maje Praček ločili patronažne sestre: “Nekatere obiskujejo samo novorojence, druge le ostarele bolnike.” To pa zaradi razpršenosti terena ni možno v koprskem in sežanskem ZD. Tam gredo zjutraj najprej na vse obiske k novorojencem, šele nato k ostarelim.

Pri ostarelih tudi z več pomoči svojcev

Povsod skušajo po navodilih vse patronažne sestre na terenu v oskrbo ostarelih bolnikov pritegniti svojce, če je to možno in so blizu.

Gre za oskrbo lažjih ran in nujne vsakodnevne preveze, ponekod tudi za dajanje injekcij (če to bolnik sam ali sorodnik obvlada, kar je odvisno tudi od vrste terapije) in za vsakodnevni rutinski nadzor nad zdravstvenim stanjem. Vendar upoštevajo zmožnosti bolnika, sorodnika in resnost zdravstvenega stanja. Nespremenjeni pa so obiski tam, kjer je nujen odvzem krvi zaradi nadzora zdravstvenega stanja in terapije.

Na tesnem z zaščitno opremo

Domala v vseh ZD izpostavljajo pomanjkanje zaščitne opreme, brez katere patronažna sestra ne more na teren. Vsi poudarjajo, da delajo z opremo skrajno varčno in sproti sporočajo potrebe po dodatnih pošiljkah. V koprskem ZD kupujejo zaščitna očala in oblačila tudi pri trgovcih za kmetijsko in podobne dejavnosti, kjer je nujna zaščitna oprema. V vseh ZD upajo, da jih bo država pravočasna oskrbela. Izolski ZD ima najmanj težav z opremo, saj so jo dokupili že ob prvih informacijah o slabšanju razmer v Italiji. Ker vsi pričakujejo, da se bodo razmere zaostrile, delo organizirajo tako, da sta kakšen dan ali dva lahko ena do dve patronažni sestri na lanskem dopustu - da se spočijejo, ne pregorijo in ostajajo zdrave.


Najbolj brano