Popravni izpit iz papirologije
Kdo v birokratski verigi je zamočil, da se javni uslužbenci še ne morejo vseliti v upravni center v Kopru? Nerazumljivo je, da so v ministrstvu za javno upravo šele po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja, ki predstavlja epilog gradbenega projekta, in tik pred tem, ko bi morali zasesti nove pisarne ter zanje začeti plačevati lizing, ugotovili, da manjka en kamenček v mozaiku. Zagovarjajo se, da jih je na nepravilnosti opozoril inšpektorat za okolje in prostor, kjer zdaj terjajo popravni izpit iz papirologije.
Zanimivo, da z objektom ni nič narobe. Težave ne tičijo v stenah ali uporabljenih materialih za gradnjo, niti v debelini izolacije, kakovosti parketa ali morda prezračevalnem sistemu. Ne, napačna je zgolj klasifikacija namembnosti objekta. Čisti birokratizem, torej. Po eni od uredb namreč pisarn državnih uslužbencev ne gre enačiti z drugimi poslovnimi stavbami, zato mora biti v uporabnem dovoljenju jasno opredeljeno, da gre za stavbo javne uprave.
Z objektom ni nič narobe. Napačna je zgolj številka klasifikacije namembnosti. Čisti birokratizem, torej.
Dokaj nenavadno je, da v ministrstvu, ki ima celo v svojem nazivu besedno zvezo javna uprava, tega niso vedeli, ko so izvajalcu izročili projektno dokumentacijo in z njim podpisali pogodbo o gradnji. “Objekt smo gradili po projektih in gradbenem dovoljenju, ki ga je potrdila država. V pogodbi piše, da moramo zagotoviti prostore poslovne stavbe po klasifikaciji, ki so jo sami definirali,” spomnijo v Grafistu. Čeprav so vse obveznosti iz pogodbe izpolnili, so se odločili, da bodo državi pomagali preskočiti še to - upajmo zadnjo - birokratsko oviro, zato so že pohiteli z vlogo za spremembo namembnosti objekta.
V javnosti so se medtem razširile govorice, da si uradniki koprske upravne enote ne želijo zasesti novih pisarn in da jim zapleti godejo. Menda jih je vznejevoljilo spoznanje, da bodo morali poslovati v zanje klavstrofobičnem pritličju Solisa; češ, da so tam v najboljšem primeru pisarne usmerjene na notranje dvorišče, v najslabšem pa na hodnik, medtem ko naj bi drugi državni uradi zasedli višja nadstropja z več naravne svetlobe. Ob tem pa očitno pozabljajo, da se v njihovi dotrajani palači na Brolu v pisarnah sliši zvok mišjega tekanja po preperelih stropih, pod škripa kot v kakšni grozljivki, omet odpada kot za šalo, pisarne so utesnjene ... Kje so torej boljše razmere za delo?