Korupcija po slovensko

Po televizijski nadaljevanki Jezero, ki je sprožila zelo mešane odzive, je slovenska nacionalna televizija nedeljski večerni “prime time” termin rezervirala za še eno nadaljevanko. Odvetniško-družinsko kriminalno sago V imenu ljudstva je režiral Vojko Anzeljc, v glavni vlogi pa je Ajda Smrekar.

Ajda Smrekar se v glavni vlogi Nike  sooči s temno in zamolčano preteklostjo svoje družine. Foto: Produkcijska skupina Mangart
Ajda Smrekar se v glavni vlogi Nike sooči s temno in zamolčano preteklostjo svoje družine. Foto: Produkcijska skupina Mangart

Vojko Anzeljc ima za seboj precej kilometrine na področju lahkotnejših televizijskih nadaljevank. Nase je najprej opozoril s humoristično serijo TV Dober dan, kjer je režiral vse dele, s Tomažem Grubarjem, Miho Čelarjem, Sašo Kolaričem in nekaterimi igralci pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju scenarija. Nazadnje je največji uspeh požel z režijo Ene žlahtne štorije, s katero je še bolj turistično populariziral Goriška brda, pri scenariju pa je ponovno sodeloval z Grubarjem in Kolaričem. Z njegovim najnovejšim izdelkom V imenu ljudstva se je Anzeljc z ekipo podal v precej resnejše vode, in sicer v zmes kriminalke in družinske drame. Scenarij so napisali Aleš Čar, Martin Horvat, Kim Komljanec in že “stalna sodelavca” Grubar in Kolarič ter Vojko Anzeljc.

Ne bo šla po začrtani družinski poti

V ospredju zgodbe je 27-letna Nika (Ajda Smrekar), ki je zaključila študij prava in si prve izkušnje pred pravosodnim izpitom nabira v ugledni odvetniški pisarni KRT. Sprva se zdi, da se bo hči premožnega poslovneža in vplivne sodnice podala na pot varovanja interesov najmočnejših akterjev v slovenski družbi. Ko pa se po naključju sreča s primerom malega človeka, kmeta Zorca (Igor Žužek), ki ga zarotniška sprega inšpektorata, banke, odvetniške družbe in sodstva hoče uničiti, se odloči stopiti v bran najšibkejšim. Toda s tem primerom začne Nika polagoma odkrivati interesno ozadje njenih vplivnih staršev, predvsem pa razkrije še številne in dolga leta varovane družinske skrivnosti.

Da odnosi v njeni družini že od nekdaj niso bili najboljši, Anzeljc nakaže že v uvodnih kadrih prvega dela, kjer spremljamo Niko v otroštvu, ki zgrmi v vodo, oče pa ji odtegne pomoč. Nadaljevanka je sicer vseskozi prepredena s številnimi preskoki v preteklost, ki so v bolj toplih vintidž barvnih tonih, in s katerimi Anzeljc najverjetneje skuša simbolizirati Nikino željo po pristni, očetovski toplini, ki pa je očitno ni bila deležna nikoli. Nikina sedanjost, prikazana v sivih in bolj spranih tonih, je tako še vedno zaznamovana s tem primanjkljajem, z ekipo “pro bono” odvetniške pisarne Jožeta Zajca, ki vodi Zorčev primer, pa začne polagoma spoznavati pristne medčloveške in družinske odnose.

Odlična Grubar in Kuntarič

Prav poseben odnos med Zajcem (zelo človeški Brane Grubar) in njegovim avtističnim sinom Sebastijanom (izstopajoči Urban Kuntarič) je najbolj izviren in drugačen del nadaljevanke. Zanimiva je tudi vloga direktorja zapora (živčna razvalina Peter Musevski), ki ima neporavnane račune s svojo preteklostjo in mu ta krati spanec in dušni mir. Večina preostalih vlog pa je precej klišejsko zastavljenih, še posebej, ko Anzeljc z ekipo opisuje lobistično interesno ozadje; Ivo Ban v vlogi brezkompromisnega Nikinega očeta zelo spominja na vlogo farmacevtskega velikana v Jezeru, vloga Bineta Matoha kot poslovnega barona, ki naj bi držal vse niti v svojih rokah, je precej meglena, in tu je še njun “leteči oproda”, odvetnik Borut, ki ga igra Rok Vihar. Zelo stereotipno prikažejo tudi novinarski ceh, ki naj bi hlepel samo po senzacijah. Tudi Jernej Gašperin v vlogi novinarja fotoreporterja in Nikinega fanta je precej neprepričljiv in medel, med njim in Niko pa ni čutiti posebne kemije. Za Žužka v vlogi kmeta Zorca pa bi lahko dejali, da je skorajda ponovil vlogo nezaupljivega “rovtarskega” Slovenca iz Jezera.

Opaziti je še, da se je ekipi v drugi polovici osemdelne nadaljevanke začelo precej muditi in si scene sledijo skorajda kot po tekočem traku, glavna igralka Ajda Smrekar pa se izgubi v razvoju dogodkov in ne utegne prepričljivo ponotranjiti vseh ključnih dogodkov. Morda so si avtorji zadali prevelik zalogaj in ga zapakirali v klasičen filmski paket “korupcije po slovensko” - v njej se tradicionalno bratijo kapital, sodstvo in mediji -, namesto da bi zgodbo poglobili na resnično izstopajočih likih in odnosih.


Najbolj brano