Naborništvo, kot so si ga zamislili v SDS, ne prepriča niti njihovih novih partnerjev

Čeprav koalicijska pogodba napoveduje ponovno uvedbo obveznega služenja vojske, Slovenija tega ne bo uvedla na način, kot si je v noveli zakona o vojaški dolžnosti zamislila SDS. Kot kaže, poslanci na jutrišnjem glasovanju zakona ne bodo podprli. V SDS se na nove koalicijske partnerje ne jezijo, ampak upajo, da bodo v prihodnjih dveh letih našli skupne rešitve.

LJUBLJANA > V SDS so si zamislili uvedbo šestmesečnega obveznega služenja vojaškega roka. Za tiste, ki bi se odločili za ugovor vesti, pa bi določili 12-mesečno obveznost, saj civilno služenje poteka le osem ur na dan.

Nared naj bi bile štiri vojašnice

Služenje bi bilo po njihovem predlogu obvezno za fante in prostovoljno za dekleta, opraviti pa bi ga morali do 30. leta. Trenutno naj bi bile za sprejem nabornikov primerne štiri vojašnice: v Bohinjski Beli, Vipavi, Postojni in Novem mestu. V teh vojašnicah naj bi bilo prostora za 600 nabornikov, z dodatnimi vlaganji pa bi zmogljivosti povečali na 1280, je danes, ko je DZ opravil splošno razpravo o zakonu, poslanskim kolegom v imenu SDS pojasnjeval Žan Mahnič.

V SDS so ocenili, da bi uvedba naborništva državo stala 33 milijonov evrov. Tretjino tega denarja bi porabili za logistiko, dve tretjini pa za kadre. Interpretacije, da bi Slovenija po predlogu SDS naborništvo ponovno uvedla že septembra letos, so napačne, je opozoril Mahnič. Takrat bi zakon začel veljati, v praksi pa se še ne bi izvajal.

Nove partnerice zadržane do predloga

Kljub tem pojasnilom pa bo SDS na jutrišnjem glasovanju o tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, precej osamljena. Podporo zakonu obetajo le še v SNS in Desus, a pod pogojem, da se v nadaljnjem postopku problematika naborništva osvetli z vseh plati.

Ostali dve koalicijski partnerici SMC in NSi pa sta predlogu SDS odrekli podporo. SDS je zakon pripravila sama, v parlamentarno proceduro pa ga je vložila še preden je odstopil predsednik vlade Marjan Šarec. “Zato razumem tudi stališča potencialnih koalicijskih partnerjev, da v tej fazi zakona ne morejo podpreti,” je danes sporočil Mahnič, ki računa, da bodo v naslednjih dveh letih skupaj udejanjili koalicijsko pogodbo, ki obeta ponovno uvedbo naborništva.

V SMC hitenju s takšnim ukrepom niso naklonjeni, saj bi ponovno uvajanje naborništva vplivalo tudi na druge sisteme. Zaradi tega je treba podrobno preučiti vse okoliščine in posledice sprememb. V NSi uvajanje obveznega služenja vojaškega roka vidijo kot možnost za reševanje kadrovske krize v vojski, ob današnji razpravi pa so spomnili, da nova koalicijska pogodba predvideva tudi konsolidacijo profesionalnega sestava Slovenske vojske.

Levica bi referendum

V večini poslanskih skupin so pritrjevali pomislekom, ki jih je o predlogu SDS izpostavilo ministrstvo za obrambo odhajajoče vlade. Slovenska vojska ima kadrovske težave, a reševanje teh z uvedbo obveznega služenja vojaškega roka bi po prepričanju ministrstva zahtevalo temeljito analizo in dovolj časa za predpripravo. “Spreminjanje načina popolnjevanja vojske je zaradi svoje večplastnosti zapleten družbeni proces z množico tveganj, saj ni le stvar vojaške organizacije, temveč ima med drugim pomembne posledice tudi na gospodarstvo, šolstvo, izobraževanje, nenazadnje pa tudi na vsakodnevno življenje, družino in podobno,” je opozorila državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc. Tudi stroški za uvedbo naborništva so po oceni ministrstva veliko višji, kot trdi SDS. Ob predpostavki, da je v populaciji med 17 in 27 let 90.000 nabornikov, bi za gradnjo štirih sodobnih učnih centrov potrebovali 200 milijonov evrov, 40 milijonov evrov bi šlo za posodobitev štirih obstoječih vojašnic, 39 milijonov evrov pa za nakup minimalne potrebne oborožitvene opreme. Stroški za obvezno rezervno sestavo in njene vojaške vaje v to niso zajeti.

Ostro proti ponovni uvedbi nadorništva so v Levici. Njihov poslanec Miha Kordiš za primer, če bi bil predlog SDS potrjen, napoveduje možnost zakonodajnega referenduma.

---