V Janševem bazenu 52 glasov

Državni zbor je na tajnem glasovanju z 52 glasovi izvolil Janeza Janšo za predsednika vlade. “Bil je dolg dan, za nami so dolge ure govorjenja, pred nami pa dnevi naporov in dela za skupno dobro,” je po prisegi in zahvali poslancem dejal Janša. Po oceni koalicijskih partnerjev iz Desus in SMC podpora, ki jo je dobil Janša, obeta trdno večino.

LJUBLJANA > Koalicija SDS, SMC, NSi in Desus ima skupaj 47 glasov, če izvzamemo poslanca SMC Janija Möderndorferja, ki je Janezu Janši javno odrekel podporo. Da bosta glasovala za novega predsednika vlade, sta napovedala poslanca manjšine, ostali trije glasovi pa bi bili lahko glasovi SNS. Proti Janši je glasovalo 31 poslancev, poslanci SAB pa glasovnic niso prevzeli.

Janša je po izvolitvi napovedal, da bo v proceduro kmalu poslal listo ministrskih kandidatov. Njegova stranka bo predlagala ljudi, ki imajo izkušnje z delom v vladi in predsedovanjem EU.

Novi predsednik DZ naj bi bil Igor Zorčič

Po izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade je kot predsednik državnega zbora odstopil Dejan Židan (SD). Nova koalicija bo zdaj izvolila novega predsednika, ki ga bo predlagala SMC. SMC do danes zvečer kandidata še ni potrdila, pričakovati pa je, da bo za novega predsednika danes predlagala Igorja Zorčiča.

Višanje prispevnih stopenj za zdravstvo

Konkretne ukrepe za uresničitev obljub iz koalicijske pogodbe naj bi Janša predstavil pred volitvami vlade. Danes je poslancem nanizal programske smernice, v ospredju katerih so stvari, ki povezujejo nove koalicijske partnerice. Med cilji je izpostavil debirokratizacijo in decentralizacijo. Omenil je, da je v delu javnega sektorja zaposlenih preveč ljudi, medtem ko kadrov v gospodarstvu manjka. V ospredju nove koalicije bodo tudi demografska vprašanja.

Glede migracij je izpostavil, da so se doslej kot pozitivne izkazale le tiste, pri katerih je prihajalo do integracije in asimilacije. “Ne glede na to, katera vlada bo v tej državi ali katerikoli drugi evropski državi v prihodnosti, mislim, da je tukaj vrag vzel šalo in da je jasno, da se ne bomo mi prilagajali civilizaciji, ki ne priznava enakopravnosti žensk, ne priznava ločenosti cerkve od države, ne priznava verske svobode in kriminalizira istospolne zveze,” je dejal.

Zagotovil je, da Slovenija javnega šolstva in zdravstva nikoli ne bo zamenjala z zasebnim, a poudaril, da brez konkurence ni kakovosti. Težave v zdravstvu so po njegovem rešljive, vendar ne brez vzpostavitve reda in dograditve plačnega sistema, da bodo plače v zdravstvu konkurenčne. Novi predsednik vlade obeta višanje prispevnih stopenj za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Če bo šlo to višanje hkrati z višanjem gospodarske rasti in odpravljanjem birokratskih ovir, bo za državljane neopazno, je menil.

Prioritete odvisne od luknje v proračunu

Pri vprašanju varnosti je po njegovem vsaj začasna odmrznitev vojaške obveznosti nujna. Na misijo v tujino bi še vedno odhajala profesionalna vojska, rekruti pa bi imeli tudi možnost ugovora vesti in civilnega služenja.

Ključnega pomena je po njegovem omogočanje pogojev za gospodarsko rast. Slovenija samo za servisiranje preteklih dolgov potrebuje dvoodstotno gospodarsko rast. V tem trenutku državi grozi epidemija koronavirusa, ki jo bomo gotovo obvladali, ni pa moč napovedati, kolikšna bo cena te epidemije, je ugotavljal. Ukrepi, ki so jih partnerji navedli v koalicijski pogodbi, so po Janševih zagotovilih finančno ovrednoteni. Izpostavil pa je, da zadnje dni dobiva opozorila, “da v proračunu zeva nekaj sto milijonska luknja, ker predvideni viri niso realni ali niso pravilno ocenjeni.” Prioritete bo treba zato prilagoditi realnemu stanju.

Obtoževanja med nekdanjimi partnerji

V SMC in Desus so odločitev za sodelovanje v novi vladi utemeljevali z željo, da bi delali v korist države. Od nekdanjega koalicijskega šefa Marjana Šarca so se poslovili s številnimi kritikami. V stranki Desus mu med drugim zamerijo, da so za njegov odstop izvedeli iz medijev, nato pa je Šarec odgovornost za odstop prelagal ne druge. Igor Zorčič (SMC) je dejal, da so verjeli v stabilno manjšinsko vlado Marjana Šarca, a so “pomanjkanje potrebnega dialoga znotraj koalicije in opitost od rezultatov javnomnenjskih anket pripeljali do krhanja odnosov med nekaterimi koalicijskimi partnerji, ki še danes niso sposobni tvornih pogovorov”.

V novi opoziciji so v SAB, LMŠ, SD in Levici poleg preteklih Janševih dejanj kritizirali tudi drug drugega in se obtoževali za propad Šarčeve vlade. V SAB obtožujejo LMŠ in Levico za to, da je Janša dobil priložnost za sestavo vlade. Ob glasovanju za mandatarja se nihče ne sme trkati po prsih, je menil Matjaž Han (SD). Tudi tisti ne, ki so “ves čas v opoziciji, čeprav so imeli priložnost postoriti kaj dobrega tudi v vladi, pa je seveda opozicija prikladno zavetje, da si na vladni prepih enostavno ne želiš ali pa ne upaš.”

Luka Mesec (Levica) je Janševo vlado vnaprej označil za “civilizacijski polom”. V Levici so v Janševem nagovoru prepoznali napoved odpuščanja v javnem sektorju, odkrito namero o privatizaciji zdravstva in šolstva. Opozarjali so pred pritiski na medije in domnevne vplive iz Madžarske.

Brane Golubović (LMŠ) se je vprašal, ali bo Janša nadaljeval z delitvami na naše in vaše ter z nespoštovanjem drugače mislečih. Dopustil je sicer možnost, da se bo Janša spremenil, “a glede na izkušnje zadnjih let upravičeno dvomimo, da lahko nekdo čez noč postane moder, strpen, spoštljiv, pravičen in vključujoč”. Vlada, ki nastaja je po oceni poslanske skupine LMŠ posledica strahu pred volitvami in političnega oportunizma.

Janša tega “žolča” iz LMŠ ne razume, kot je dejal, pa ni opozicija tista, ki je povzročila padec vlade. “Mi smo verjeli, da takšna koalicija ne bo zdržala mandata, ni pa na naši strani nihče pričakoval, da bo skočil v prazen bazen,” je dejal o odstopu Marjana Šarca.

---