Koronavirus bo načel promet Luke, koliko, pa se še ne ve
Istra
02. 03. 2020, 18.00
, posodobljeno: 03. 03. 2020, 11.07
Luki Koper do danes zaradi koronavirusa, ki se s Kitajske širi po svetu, še nihče od ladjarjev ni odpovedal prihoda napovedane ladje in na njih ni bilo nič manj tovora. “Vpliv koronavirusa bomo zagotovo občutili, kolikšen bo, pa danes še ne moremo napovedati,” pravi član uprave Luke Koper Metod Podkrižnik.
Delavski direktor Vojko Rotar, člana uprave Irma Gubanec in
Metod Podkrižnik, ter predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel (z
leve) Foto: Tomaž Primožič/FPA
KOPER
> V drugi polovici lanskega leta so se v poslovanju Luke Koper začeli kazati vplivi ohlajanja svetovnega gospodarstva, a so se proti koncu leta tik pred pojavom koronavirusa trendi pri avtomobilih in kontejnerjih ravno začeli izboljševati. “Možno zmanjševanje prometa bi zdaj lahko občutili pri izvozu celuloze in papirja iz Evrope na Kitajsko, pri kontejnerjih s Kitajske za Evropo in pri izvozu avtomobilov iz Evrope na Daljni vzhod,” ocenjuje Metod Podkrižnik. Bolj jasna slika, kateri so najbolj ranljivi tovori, se bo pokazala čez približno mesec dni.
Za letos so v Luki (pred pojavom koronavirusa) načrtovali štiriodstotni dvig prihodkov, rast pretovora za tri odstotke in 90 novih zaposlitev. Novim razmeram se bodo prilagodili: če rasti ne bo, zaposlitev morda ne bodo uresničili.
OECD: Koronavirus bo močno vplival na svetovno gospodarsko rast
OECD je zaradi širjenja koronavirusa znižal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti s prejšnjih 2,9 na 2,4 odstotka. Če bo pa izbruh trajal dlje časa, kot je trenutno pričakovano, bi se lahko rast upočasnila na 1,5 odstotka, Japonska in območje z evrom pa bi lahko zdrsnila v recesijo.
Koper še največji, a Trst in Reka rasteta
Koper je po številu kontejnerjev največje pristanišče v severnem Jadranu (v letu 2019 je Luka Koper naštela 959.000 TEU, Trst 790.000 TEU, Reka 305.000 TEU). A v Kopru se je število kontejnerskih enot TEU zmanjšalo za tri odstotke v primerjavi z letom 2018, v Trstu pa povečalo za devet odstotkov in na Reki za 17 odstotkov.
V Luki Koper ugotavljajo, da se Luki Trst pozna, da je lastnik njihovega kontejnerskega pomola drugi največji svetovni ladjar MSC, ki seveda želi več prometa pripeljati skozi Trst. Luka Reka pa je postala alternativa Kopru v drugi polovici leta 2018, ko so se na slovenskih tirih soočali z zastoji in se je nekaj strank preusmerilo tja. Kako se bodo v koprskem podjetju odzvali? “Prizadevamo si, da bi država tudi pri nas uvedla subvencije za železniške prevoze, kot jih imajo sosednje države, kar je zelo pomembno za konkurenčnost celotne transportne poti. Bolj bomo 'agresivni' pri končnih kupcih in pridobivanju novih. In še naprej odlični operaterji, kar nam stranke vedno priznavajo,” našteva Podkrižnik.
Metod Podkrižnik član uprave Luke Koper d.d.
“Prizadevamo si, da bi država tudi pri nas uvedla subvencije za železniške prevoze.”
Podaljšanje pomola in Bertoški vhod
Vseh naložb bo letos po načrtih za 87,5 milijona evrov. Najpomembnejšo, to je začetek glavnih gradbenih del za podaljšanje prvega pomola, napovedujejo za konec leta. Izpostavljajo tudi začetek gradnje tretjega vhoda v pristanišče, to je Bertoškega vhoda.
Luka je lani za projekt drugi tir že prispevala 4,8 milijona evrov dodatne takse na pretovor. Na vprašanje, ali jih skrbi koalicijska pogodba nove vlade, ki vključuje razmislek o prenosu 2TDK na SŽ, predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel odgovarja: “Strategija Luke temelji na tem, da bo drugi tir operativen do leta 2026, in računamo, da se bo projekt nadaljeval.”