Ko se pes ali mačka prehladita
Kaj storiti, ko se pri psu ali mački pojavijo znaki “prehlada”? To so pravzaprav znaki vnetja zgornjih dihal, kamor prištevamo sluznico nosu, žrela in začetnega dela sapnika. Pogosto se pridruži tudi vnetje očesnih veznic. Tudi pri psih in mačkih so za znake takih obolenj v prvi vrsti odgovorni različni virusi, ki jih predvsem v zimskem času ne primanjkuje.
Zanje je značilno, da se razmnožujejo na sluznicah, organizem pa odgovori z obrambo v obliki vnetja, kar prepoznamo kot skupek značilnih kliničnih znakov: pojavi se izcedek iz nosu in oči, v primeru vnetja žrela in sapnika pa tudi kašelj. V začetku je izcedek voden, sčasoma pa ta lahko postane gostejši in na pogled rumenkasto obarvan. V takih primerih sklepamo, da se je virusu priključila še sekundarna okužba z bakterijami, ki so na sluznici vedno prisotne, vendar pri zdravem organizmu ne povzročajo znakov bolezni.
Antibiotike uporabimo bolj izjemoma in le v primerih, ko zanesljivo vemo, da so za bolezen odgovorne bakterije.
Njihov “napad” se prične šele takrat, ko virus poškoduje sluznico in obenem oslabi njeno odpornost, hkrati pa se zmanjša tudi odpornost celotnega organizma. Sluznice so namreč podobno kot koža ene najpomembnejših varoval pred vdorom različnih povzročiteljev bolezni. Za pse in mačke zato svetujemo pravočasno in redno zaščitno cepljenje. Pomembnost določenih virusov pri psih se razlikuje od tistih pri mačkah, zato se uporabljajo različne kombinacije zaščitnih cepiv. Cepiva ne zagotavljajo vedno popolne imunosti, vsekakor pa močno zmanjšajo možnost pojava bolezni. Hkrati z zaščitnim cepljenjem moramo poskrbeti za krepitev imunskega sistema, predvsem z ustrezno uravnoteženo prehrano. Omeniti moramo še posebno bakterijo, Chlamidio felis, ki lahko samostojno izzove posebno obliko vnetja očesnih veznic, v primeru opustitve zdravljenja pri imunsko prizadetih živalih pa lahko ta okužba napreduje tudi v hujše oblike pljučnice. Tipično ta okužba poteka z znaki hudega vnetja običajno enega očesa, ki v nekaj dneh preide tudi na drugo oko, šele za tem se običajno pojavi izcedek iz nosu. Prisotnost povzročitelja lahko dokažemo z različnimi relativno enostavnimi laboratorijskimi metodami. Potrditev vzroka pa je pomembna za ustrezen izbor antibiotika. Čeprav obstaja zaščitno cepivo, ga zaradi redkega pojavljanja ne priporočamo, poleg tega pa tako cepljenje lahko moti postopek ugotavljanja vzroka obolenja.
Virusna obolenja zdravimo simptomatsko, kar je še posebej pomembno za mačke, ki pogosto hitro izgubijo tek, saj je ta močno odvisen od vonja, ki je pri prehladu bistveno zmanjšan. Preden se odpravimo k veterinarju, lahko doma poskusimo s čiščenjem nosnic in zagotavljanjem, da izločki ne zapirajo nosne dihalne poti. Živalim pripravimo čim okusnejši obrok, kar bomo zagotovili tudi s tem, da bomo hrano ogreli na sobno temperaturo. Pri kašlju moramo biti že nekoliko previdnejši. Najprej se moramo prepričati, ali gre za suh kašelj, proti kateremu uporabimo zdravila za njegovo umirjanje, kadar pa se pojavi t.i. vlažen kašelj, uporabimo zdravila, ki bodo olajšala izkašljevanje. Nasprotujoči učinek omenjenih skupin zdravil namreč lahko stanje bistveno poslabša.
Odločitev o smiselnosti uporabe protimikrobnih zdravil raje prepustite veterinarju. Saj veste, tudi pri nas ljudeh “prehlad brez zapletov traja z zdravili en teden, brez njih pa sedem dni”. Antibiotike uporabimo bolj izjemoma in le v primerih, ko zanesljivo vemo, da so za bolezen odgovorne bakterije. In antibiotike vedno uporabimo v določenem odmerku skozi določen čas. Neustrezna uporaba lahko vodi v njihovo neučinkovitost, dolgoročno pa lahko s tem prispevamo k razvoju nevarne odpornosti bakterij.