Dežurna zdravstvena služba ostaja

Da bi se brkinsko-kraške občine izognile ukinitvi hrpeljske dežurne zdravstvene službe, si bodo odslej strošek zanjo razdelile. Doslej sta jo plačevali samo občini Hrpelje-Kozina in Divača. A ne zadnja tri leta, zato sta Zdravstvenemu domu Sežana dolžni pol milijona evrov. 150.000 evrov jima ga je odpisal, ostalo bosta poravnali v letu in pol. Ministrstvo za zdravje, ki je obljubilo pomoč, pa še kar molči.

Delovanje hrpeljske dežurne reševalne postaje bodo odslej plačevale vse štiri brkinsko-kraške občine. Foto: Lea Kalc Furlanič
Delovanje hrpeljske dežurne reševalne postaje bodo odslej plačevale vse štiri brkinsko-kraške občine. Foto: Lea Kalc Furlanič

HRPELJE > Zaradi finančnih težav je hrpeljski dežurni zdravstveni službi, ki pokriva tretjino urgentnih primerov v štirih brkinsko-kraških občinah, grozilo zaprtje. Zato so se župani teh občin, sežanski David Škabar, komenski Erik Modic ter hrpeljsko-kozinska Saša Likavec Svetelšek in divaška Alenka Štrucl Dovgan odločili, da bodo odslej vse štiri občine plačevale delovanje hrpeljske dežurne postaje. Letni strošek zanjo je 360.000 evrov, od tega pol plača država.

“Župani občin si z vodstvom ZD Sežana prizadevamo, da ZD Sežana dobi satelitski urgentni center, ki mu po normativih pripada. To čaka še na odločitev ministrstva. V kolikor bo kljub temu potrebno za dežurni center v Hrpeljah še kaj sofinancirati, si bomo to razdelile občine; v kakšnem deležu za posamezno občino, se bomo dogovorili na enem od prihodnjih kolegijev,” je včeraj pojasnila hrpeljsko-kozinska županja.

0,5

milijona evrov sta bili občini Hrpelje-Kozina in Divača dolžni ZD Sežana

150.000

evrov dolga jima je ZD Sežana odpisala

Doslej sta ga na osnovi ustanovnega akta sofinancirali le občini Hrpelje-Kozina in Divača, a zadnja tri leta svojih obveznosti nista poravnali. Zdravstvenemu domu Sežana sta zato dolžni pol milijona evrov, hrpeljsko-kozinska občina 380.000 evrov, ostalo divaška. “Ker smo vsi čakali, da bo država na naše dolgoletne prošnje financirala ostalo polovico, nismo še poravnali naših obveznosti, a to ne pomeni, da jih nismo imeli namen poravnati,” pojasnjuje divaška županja.

V Sežani že leta čakajo na satelitski center

Vendar doseči stoodstotno plačevanje hrpeljske dežurne postaje s strani države ni enostavno. Direktorica ZD Sežana Ljubislava Škibin razloži, da bi to lahko uresničili le, če bi država sežanski dežurni urgentni center prestrukturirala v satelitski urgentni center: “S tem bi dobili denar za triažo v tem centru, ki jo sedaj krijemo iz drugih naših virov, te pa zato lahko v celoti prerazporedili v hrpeljski center. Obe zdravstveni službi sta za naše območje nujno potrebni in si ne moremo privoščiti. Če bi hrpeljsko ukinili, bi to pomenilo velik korak nazaj v zagotavljanju kakovostne oskrbe v primeru najhujših stanj obolelih in poškodovanih.”

Glede dosedanjega dolga Zdravstveni dom pričakuje, da ga bosta divaška in hrpeljsko-kozinska občina poravnali v 18 mesecih, v nasprotnem primeru bo ZD šel v izvršbo. 150.000 evrov dolga pa bo odpisal: “Teh 150.000 evrov smo v treh letih prihranili iz postavke za posebno pripravljenost, od koder črpamo za sežansko triažo. Brez nje bi bila urgenca v primerih terenov zaprta, kar pa bi bilo nesprejemljivo,” pravi Škibinova.

Ključ plačevanja bodo občine še dorekle

Župani so njene predloge sprejeli. “Ker gre za skupni zdravstveni sistem vseh štirih občin, je treba biti med seboj solidaren, sicer se bo vse sesulo. Vsi imamo zaradi hrpeljske urgence višji standard. Če, denimo, rabimo urgentno zdravstveno oskrbo v naši občini, a je sežanska služba zasedena, pridejo k nam iz Hrpelj,” navaja Modic.

Po kakšnem ključu bodo odslej občine plačevale hrpeljsko dežurno zdravstveno službo, ki deluje vsak dan med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob sobotah, nedeljah in praznikih neprekinjeno 24 ur, še niso dorekli, a predvidoma bi 60 odstotkov od letnih 180.000 evrov krili hrpeljsko-kozinska in divaška občina, ostalo pa sežanska in komenska. Pri čemer deleži po občinah ne bi bili enaki, ampak bi jih določili po številu prebivalcev, torej bi hrpeljsko-kozinska in sežanski občini plačevali več. “Če bomo pri zdravstvenem ministrstvu dosegli vzpostavitev satelitskega centra v Sežani, pa se bo ta strošek znižal na približno 40.000 evrov na leto za vse štiri občine,” še pojasni direktorica ZD.

Občine se bodo o deležih najprej izrekle na občinskih svetih, a prej ko bodo formalno sprejele to sofinanciranje, bodo še počakale na odločitev ministrstva.


Najbolj brano