S čopičem po Primorski od Alp do morja

V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči je še do 9. marca na ogled razstava Primorski akvareli, na kateri motive od Alp do morja predstavlja akademski slikar, fotograf in grafični oblikovalec Franc Golob iz Oseka na Goriškem.

KANAL OB SOČI > Franc Golob, leta 1941 rojen v Celju, v Galeriji Rika Debenjaka od leta 1982 razstavlja že šestič. Tokratno postavitev, zgovorno naslovljeno Primorski akvareli, spremlja tudi katalog, ki ga je izdalo Prosvetno društvo Soča Kanal. Razstavo je na predvečer kulturnega praznika odprla predsednica društva Milica Zimic, zapel je kanalski pevski zbor, umetnika in njegovo delo pa je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. “Akvarelom Franca Goloba se je mogoče najprepričljiveje približati z intuicijo in čustvi, manj s teoretičnimi vidiki,” je dejala.

Golob je leta 1970 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v letih 1982-2004 je bil profesor risanja in slikanja na gimnazijah v Tolminu in Novi Gorici, nanizal je več kot 50 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 doma in v tujini.

Pri slikanju je neposreden, poetičen, intuitiven. Tehnika akvarela, s katero ostaja na visoki strokovni in poetični ravni že vse od zgodnjih ciklov, je le na videz lahkotna. V ciklu Primorski akvareli ne opazujemo preprostega reproduciranja resničnosti, pa čeprav so mnogi kraji prepoznavni, od cerkvic na primorskih hribih, gotskih hiš in vedut goriških mestec do podirajoče se stare hiše na Golobu tako ljubem Krasu.

Slikar ne pripoveduje mogočnih zgodb. Iz njegovega odnosa do primorskih krajev se izvija podzavestni spomin, na podlagi katerega nastajajo podobe kot nekakšne kode, iz katerih gledalec ob pogledu nanje lahko izlušči svoje lastno doživljanje krajine, lastni spomin nanje. Cikel Primorski akvareli zajema motive od Alp do morja, podobe krajev, povezanih s Sočo, ter Krasa, kjer izginja predvsem stara, kamnoseško nezamenljiva arhitektura. Golob je večkrat upodobil Ferrarijev vrt in park, po načrtih Maksa Fabianija v Štanjelu zgrajen med obema vojnama. V zgodovinskem duhu povzeti elementi iz obdobij od srednjega veka, renesanse, klasicizma do secesije, povezani v novo celoto, so tako vznemirili slikarjev pogled, da si je motive pogledal iz več zornih kotov in jih prelil v akvarelne podobe.

Prav tak odnos je imel pri upodobitvah vedut različnih starih kraških mestec, vasi in trgov, predvsem Štanjela, kjer ga je motivirala zlasti Kraška hiša, domnevno najstarejša romanska stavba. Mnoge njegove bolj realistične motive pa je navdihnil prav Kanal z gotsko hišo in stolpom, s cerkvijo Marijinega vnebovzetja z ohranjenim gotskim prezbiterijem in z Neptunovim vodnjakom na trgu. Najbolj pa na njegovih kanalskih akvarelih izstopa znameniti most čez Sočo.  

---