Primorska ostaja na robu
Tako Nova gorica kot Koper se spopadata z marginalizacijo. Malo z občutkom odrinjenosti, ki mu ne uide nobeno obmejno območje. In veliko z otipljivim, statistično merljivim nazadovanjem.
Še nekaj desetletij nazaj sta bili Goriška in Slovenska Istra s svojim geostrateškim položajem, odprtostjo na Sredozemsko morje in bližino državne meje, ki je bila vedno ovira, a tudi dobra poslovna priložnost, med najbolj uspešnimi pokrajinami. Z dobrim standardom, visokimi plačami in upoštevanja vrednim vplivom na nacionalni prostor. V zadnjih desetletjih se Koper vse bolj spreminja v “to je tam, kjer imamo vikend in plažo”, Nova Gorica pa v “kje je že to?”. Gospodarski interesi seveda ostajajo, ampak pokrajini sta vse manj njihov subjekt in vse bolj objekt. Manj stratega in bolj figuri na nacionalni in mednarodni ekonomski šahovnici.
V zadnjih desetletjih se Koper vse bolj spreminja v “to je tam, kjer imamo vikend in plažo”, Nova Gorica pa v “kje je že to?”.
Nova Gorica je banko izgubila že pred desetletji: protesti in zgroženost niso pomagali. Koper jo je dokončno izgubil pred kratkim: protestov in zgroženosti skoraj ni bilo. Velike poslovne skupine s tako imenovane periferije v center države selijo svoje najbolj zanimive in pomembne dejavnosti. Ljudje, ki v resnici štejejo in odločajo na Telekomu, na Pošti Slovenije, v zavarovalniških in trgovskih družbah, že dolgo ne sedijo več v naših krajih. No, razen ko pridejo na brancina, na rebulo ali mimo plujejo z jahto.
In ne kaže, da bi bilo kmalu bolje. Drugi tir, ključni razvojni projekt za Luko Koper, se zatika v tragikomičnih interesno birokratskih meandrih. In nad njim visi oblak nerazumevanja. V državi, kjer je davčna centralizacija dosegla zaskrbljujoče razsežnosti, je, zanimivo, prav primorski projekt tisti, za katerega se sprašujemo, ali je res vredno vanj vlagati denar. Petrol se kot novi lastnik družbe E3 mora še izkazati, ampak glede na dosedanje izkušnje prav veliko upanja ni. Družba, ki sama prodaja električno energijo, je kupila podjetje, ki ima med prodajalci elektrike gospodinjstvom četrti tržni delež v državi. Če bo čez štiri leta sedež družbe še vedno v Novi Gorici, bo to majhen čudež. Če bo takrat kdaj pa kdaj kdo iz Petrola prišel na sestanek na divji zahod, bo to velik čudež. Čakanja na čudeže smo na našem kraškem robu tako ali tako vedno bolj vajeni ...