Stari papež v komi, novi pa ...

Paolo Sorrentino se je po ne preveč dobro sprejetem celovečercu Oni, v katerem je sicer glavno vlogo ponovno zaupal Toniju Servillu, ki je postregel s še eno izvrstno igralsko preobrazbo (Silvio Berlusconi), vrnil na svoje priljubljeno področje - s spletkami prežet vatikanski kler.

Kdo je boljši papež? Lenny Bellardo (Jude Law) ali John Brannox 
(John Malkovich, v ospredju)? (Foto vir: Wildside/Sky Italia/Haut 
et Court TV/Home Box Office, Inc./Mediapro 2019)
Kdo je boljši papež? Lenny Bellardo (Jude Law) ali John Brannox (John Malkovich, v ospredju)? (Foto vir: Wildside/Sky Italia/Haut et Court TV/Home Box Office, Inc./Mediapro 2019) 

Postfellinijevski režiser Paolo Sorrentino poleg “fascinacije” nad nekaterimi najvplivnejšimi italijanskimi političnimi veljaki (Giulio Andreotti in prej omenjeni Silvio Berlusconi) ne skriva svoje “simpatije” niti nad skrivnostnim vatikanskim ustrojem. Zelo spretno je vatikansko elito namreč vtaknil že v svoj najbolj znani, z oskarjem nagrajeni film Neskončno lepoto. S skokom v svet televizijskih serij pa je svojo strast do prevratniške obravnave Cerkve izživel do konca, še najbolj pa v drugi sezoni papeške sage, ko je brez zadržkov izpostavil vse najbolj pereče težave, ki izpodjedajo ugled in moč Vatikana.

Usodna napaka - Voiello odleti

Na koncu prve sezone Mladega papeža Lenny Belardo oziroma Pij XIII. (Jude Law), ki je postavil nove, drugačne prijeme v vodenju Cerkve, zaradi prirojene srčne napake pade v komo, zato se druga sezona, poimenovana Novi papež, začne z iskanjem njegovega naslednika, ki ga končno najde v melanholičnem angleškem kardinalu Siru Johnu Brannoxu oziroma Janezu Pavlu III. (John Malkovich). Ta se v vlogi novega papeža trudi nadaljevati začeto delo svojega predhodnika, toda zagreši usodno napako. Odstavi namreč dolgoletnega državnega tajnika Angela Voiella (izjemni Silvio Orlando), varuha in “preprodajalca” najbolj kočljivih podatkov, ki so njegov glavni izsiljevalsko-pogajalski kapital pri krojenju vatikanske politike in ohranjanju statusa quo. S tem ko se Brannox odkriža najvplivnejšega člena v vatikanski hierarhiji, ponovno privrejo na dan vse najbolj akutne težave Vatikana - finančne malverzacije, homoseksualnost med duhovščino, zlasti pa škandali, povezani s prostitucijo. Za največjo težavo, ki omaje avtoriteto novega papeža, pa se izkažejo malikovalci Lennyja Belarda, ki verjamejo, da se bo zgodil čudež in se bo njihov priljubljeni papež ponovno zbudil.

“Antikrist” na uradnem obisku v Vatikanu

V zelo dinamičnih in nepredvidljivih prvih šestih delih Novega papeža Sorrentino postreže tudi z vrsto odličnih komičnih dovtipov, za katere največkrat s svojo obsesijo do neapeljskega nogometnega moštva poskrbi Voiello. Brannox, ki prihaja iz bogate angleške plemiške družine, sicer zaznamovane s tragičnim dogodkom, je na primer osrednji modni svetovalec Meghan Markle, na prvi uradni obisk pa je povabil kar “pop-antikrista” Marylina Mansona, nato pa še “prvinsko femme fatale” Sharon Stone, ki, glej ga zlomka, na izrecno prošnjo papeža med njunim pogovorom ni smela prekrižati nog. Zadnji trije deli nadaljevanke nato sicer precej izgubijo na tempu in zatavajo v bolj meditativne, melanholične vode, kjer so v ospredju teološki dialogi o preizpraševanju vere in poslanstvu papeža, v zraku pa vseskozi visi vprašanje, kdo pravzaprav je oziroma si zasluži biti papež.


Najbolj brano