Glasbena tekmovanja: cilj naj bo osebni razvoj

Tekmovanja v glasbeni umetnosti krešejo mnenja o smotrnosti primerjanja umetniških nastopov. Kako je mogoče z absolutnim rezultatom ovrednotiti neoprijemljive, subjektivne sfere v umetnosti?



Zlatonagrajeni s  tekmovanja TEMSIG 2016 Jazz Kombo GŠ Postojna na zaključnem koncertu primorskih nagrajencev na GŠ Koper.
Zlatonagrajeni s tekmovanja TEMSIG 2016 Jazz Kombo GŠ Postojna na zaključnem koncertu primorskih nagrajencev na GŠ Koper. 

Za nekatere je odgovor preprost. “Tekmovanja so za konje, ne za umetnike,” je nekoč izjavil skladatelj Béla Bartók. Pa vendar se zdi tekmovalnost imanentna človeku in od nekdaj navzoča v njegovem delovanju. Skozi vso zgodovino izkazuje željo po razvijanju lastnih sposobnosti, preseganju meja, odkrivanju novega ... in ne nazadnje po potrditvi lastnih dosežkov, tudi v glasbeni umetnosti. Korenine glasbenih tekmovanj segajo že v antiko. Stari Grki so med olimpijske discipline uvrstili tudi glasbo, udeleženci so se pomerili tako v igranju inštrumentov kot v petju. Zgodovina glasbe je polna tekmovanj različnih oblik. Vznemirljive so zgodbe o glasbenih dvobojih, na primer virtuoznih pianistov Wolfganga Amadeusa Mozarta in Muzia Clementija leta 1781 na pobudo cesarja Jožefa II.

V 20. stoletju so se razmahnila glasbena tekmovanja, kot jih poznamo danes. Med najprestižnejšimi so Chopinovo tekmovanje za pianiste, ki so ga v Varšavi organizirali že leta 1927, tekmovanje kraljice Elizabete v Bruslju, prvič izvedeno leta 1937, znamenito tekmovanje Čajkovskega v Rusiji (od leta 1958). Glasbeno tekmovanje z najdaljšo tradicijo na Slovenskem (od leta 1971) je Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije - TEMSIG. Na Primorskem potekajo še Mednarodno tekmovanje saksofonistov, Mednarodno tekmovanje Tartini, tekmovalni del lani ustanovljenega festivala Aegis Carminis, aprila pričakujemo novo tekmovanje Musica Goritienzis ...

Več zanimivosti z mednarodnega tekmovalnega parketa in o glasbenih tekmovanjih na Primorskem izveste v nocojšnji uvodni rubriki oddaje Glasbeni abonma na Radiu Koper ob 20. uri, ki jo enkrat mesečno z naslovom Rastem z glasbo pripravljamo v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol.

O razlogih za izjemen porast tekmovalnih prireditev v glasbenem svetu dr. Branka Rotar Pance, predstojnica Oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo UL, razmišlja v dveh smereh: “Tekmovanje je priložnost za usmeritev naporov v napredek pri učenju in za prikaz lastnih znanj, veščin ter muzikalnosti pred širšo publiko za večjo prepoznavnost. Usmerjenost v produkt, torej 'biti boljši oziroma zmagati', pa lahko vodi v negativne aspekte tekmovanj. Glasbena tekmovanja naj bodo osredotočena v proces učenja in celovit razvoj osebnosti.”

Bolj kot rezultat so torej pomembne priprave na tekmovanje, pri čemer ima ključno vlogo mentor. “Pomembno je, da ima učitelj realna pričakovanja,” opozarja Edvard Popit, predsednik Zveze primorskih glasbenih šol, ravnatelj Glasbene šole Postojna, član Komisije TEMSIG. O vprašljivi možnosti objektivnega ocenjevanja glasbenih nastopov pravi, da je v umetnosti nesporno prisoten subjektivni vidik žiranta, je pa ta objektiviziran s tem, ko je v žiriji več članov. Po njegovem mnenju imajo prav tako tisti, ki menijo, da tekmovanja ne sodijo v glasbeno umetnost, kot oni, ki v tekmovanjih vidijo pozitivne vidike. “Tekmovanja je treba na pravi način razumeti, do njih pravilno pristopati,” pojasnjuje Popit.


Najbolj brano