Dekleta so žrtve interneta pogosteje kot fantje

Ob včerajšnjem svetovnem dnevu varne rabe interneta je Unicef opozoril na nevarnosti spletnega nasilja, ustrahovanja in digitalnega nadlegovanja mladih. Ob tem je pozval k usklajenim ukrepom za preprečevanje in obravnavo nasilja nad otroki ter mladostniki na spletu.

LJUBLJANA > Hitra širitev uporabe spleta med mladimi je povezana tudi s tveganji, opozarjajo v Unicefu. Raziskava iz leta 2019, v kateri je sodelovalo 170.000 mladih iz 30 držav, je namreč pokazala, da je eden od treh mladih že izkusil spletno ustrahovanje, pri čemer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje.

Spletno ustrahovanje je izjemno škodljivo, saj lahko hitro doseže široko občinstvo in ostane na spletu neomejen čas, žrtvam pa sledi vse življenje. Ustrahovanje in spletno ustrahovanje imata uničujoč vpliv in se medsebojno dopolnjujeta. Žrtve spletnega ustrahovanja pogosteje uživajo alkohol in droge ter izostanejo od pouka kot drugi študenti. Petina mladih, ki so sodelovali v Unicefovi anketi, je zaradi spletnega ustrahovanja občasno izostala od pouka.

Internetna varnost otrok in mladostnikov se začne doma, v družini, ki mora ukrepati, preden pride do negativnih posledic.

Različni obrazi nasilja

O spletnem nasilju govorimo, ko se to dogaja prek spleta, mobilnega telefona ali računalnika. Pojavlja se predvsem kot kraja gesla in identitete, ustvarjanje lažnega profila, pisanje zlobnih, žaljivih in grozečih sporočil, obrekovanje, objava razgaljenih fotografij in izsiljevanje. Posebej je zaskrbljujoče spletno nasilništvo, ki ga v angleškem jeziku imenujemo cyberbullying (spletno ustrahovanje), namen pa je raniti drugo osebo.

Poleg cyberbullyinga je med mladimi prisoten tudi seksting (pošiljanje golih fotografij prek SMS ali MMS sporočil), grooming (navezovanje stika z mladoletnimi osebami z namenom spolne zlorabe), in druge oblike zlorab otrok na internetu, na primer izsiljevanje za pridobivanje golih posnetkov mladoletnih oseb, širjenje golih posnetkov mladoletnih oseb po spletu ...

Kaj lahko stori žrtev?

“To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki te ustrahuje, ravna narobe. Če si žrtev spletnega ustrahovanja, ne odgovarjaj nadlegovalcu, to ga lahko še bolj spodbudi. Raje ga blokiraj, prijavi zlorabo in povej odraslemu,” svetujejo v Unicefu, podobni so tudi nasveti policije in slovenskega Centra za varnejši internet. Žrtve naj shranijo dokaze o trpinčenju: sporočila, zaslonske slike profila, klepeta in podobno. Uporabnikom spleta svetujejo preventivno delovanje. Kot spletnega prijatelja naj ne sprejemajo kogarkoli, gesla naj ne zaupajo nikomur in naj ga redno menjujejo, telefona naj ne puščajo odklenjenega, prav tako ne odprtih profilov na javnih računalnikih. To namreč lahko vodi v krajo identitete. Svojih osebnih podatkov naj ne zaupajo neznancem.

“Dvakrat premisli preden pošlješ sporočilo, še posebej, kadar si jezen ali slabe volje. Ko enkrat deliš sporočilo, fotografijo ali video, nimaš več nadzora nad njim. Skoraj nemogoče ga je izbrisati,” še svetujejo strokovnjaki.

Opazovalci naj ne molčijo

Tudi neme priče nosijo del odgovornosti, če vedo, kaj se dogaja z žrtvami, a o tem močijo. “Ne bodi tiho: povej odraslim in tudi sam najdi način, da podpreš žrtev - seveda na pozitiven način in ne z napadom na nasilneža, s tem se nasilje še nadaljuje,” sporočajo iz Unicefa. Ob tem dodajajo, naj opazovalci ne širijo govoric in delijo neprijetnih zgodb ali fotografij. Kar se nekomu zdi smešno in neškodljivo, je za žrtev lahko izjemno neprijetno.

Tisti, ki so v skrbeh za svojo varnost ali so na spletu doživeli neprijetno izkušnjo, naj to povedo odraslemu, ki mu zaupajo, lahko pa obiščejo tudi Unicefove varne točke. Se je pa treba zavedati, da se internetna varnost otrok in mladostnikov začne doma, v družini, ki mora ukrepati, preden pride do negativnih posledic.

---