Bojno polje kulture
Državni praznik kulture Republike Slovenije. Na teh temeljih pri vas vse od leta 1945 dosledno, in ne brez uspeha, vztrajno gojite in gradite nacijo, tega muhastega in nemirnega otroka zgodovine. Enega najbolj častnih trenutkov v življenju mi je pred leti prineslo povabilo k besedi na Prešernov dan v Izoli. No, od tedaj me slovenski prijatelji po Istri in na otoku Ižu kličejo samo še “naš slavnostni govornik” ...
A šalo na stran: menažerija zla je zmagoslavno ugotovila - kultura je njen poslednji resen nasprotnik. Kultura-kot-bojno-polje? Na slovenski praznik kulture, na dan odprtih vrat, varda paradira in razkazuje bojne mišice pred predsedniško palačo in zahteva predsednikov odstop. Nekaj dni prej na Reki, Evropski prestolnici kulture, domoljubni vandali kaznujejo “rdečo Reko”, premažejo razstavljeno jugoslovansko zastavo, medtem ko se fašistične in nacistične ne dotaknejo.
Statistična stvarnost je neizprosno surova: pred našimi očmi se bliskovito širi prostor nevednosti, brezbrižnosti, banalnosti. Z najbolj uničujočo posledico - begom možganov. Balkan je tu na vrhu svetovne lestvice.
Umetnost kot poslednje zatočišče svobode postaja ciljna tarča “vrlega novega sveta”. Ker ne miruje, ker se vtikava v naše skrivnosti, ker poje, demonstrira, riše plakate in grafite, demonstrira, izziva, razgalja laži, kliče na odgovornost ... Res, pretirava!
V trajno aktualnem Pohujšanju v dolini šentflorjanski preroški Cankarjev lik sporoča: “Pravi, da mu je Peter imé in da je umetnik. Že to je črno znamenje! Doline šentflorjanske ni blagoslovil Bog zato, da bi redila in pitala umetnike, tatove, razbojnike in druge postopače! Dolina šentflorjanska je živela brez umetnikov doslej, pa bo izhajala tudi poslej! Mi vemo, kar vemo: da je umetnost zakrpana suknja nečistosti in drugih nadlog!”
To je kontekst, ki se kot mračne vode balkanskih ponikalnic bohoti vsepovsod okoli in v nas. Vaš nekdanji predsednik Danilo Türk, brez olepševanja: “Mi smo še vedno dolina šentflorjanska, zdaj smo sicer nekoliko bolj potrošniška dolina šentflorjanska, smo tabloidna dolina šentflorjanska, postajamo digitalizirana dolina šentflorjanska”. Dobrodošlo ostrino teh besed Slovenec sliši, posluša in (zdi se mi, da morda) razmišlja. Vzhodno od Mure, Sotle in Kolpe so stvari precej drugačne. Hujše.
Statistična stvarnost je neizprosno surova: pred našimi očmi se bliskovito širi prostor nevednosti, brezbrižnosti, banalnosti. Z najbolj uničujočo posledico - begom možganov. Balkan je tu na vrhu svetovne lestvice. Emigracijska kuga od tod poganja najboljše, predvsem mlade strokovnjake in ljudi, ki zaradi talentov štrlijo iz povprečja. Najnižji indeks (največji odliv najsposobnejših) ima Haiti (1,70), ki mu sledijo Venezuela (1,73), Bosna in Hercegovina (1,76), Hrvaška in Romunija (1,88), Jemen (1,94), Moldavija (1,96), Severna Makedonija (2,13), Benin (2,27) in Srbija (2,31). Dobra družba, ne?
A kultura nikjer in tudi pri nas ne popušča, grožnjam in nevarnostim se po robu postavlja z inovativnimi prijemi: kot denimo standup komik Jan Kreuzer s “Pušenjem v Dolini Šentflorjanski” ali pa Dario Juričan, enfant terrible hrvaške politike in umetnosti, ki je konkuriral za predsednika Hrvaške s sloganom “korupcija za vse, ne le za njih”, posnel pa ironična filma Gazda in Gazda o tranzicijskih tajkunih Todoriću in Kultleju ... Da o Oliverju Frljiću, Montažstroju Boruta Šeparovića ali Darku Rundeku ne govorim ...
Vidim, da se vsakega 8. februarja prelije veliko črnila in žolča v zvezi s položajem kulture in da pogosto mislite, da si oblast z državnim praznikom umiva roke glede usode kulture in njenih nosilcev. “Odkar imamo lastno državo, smo gospodarji svoje usode in tega se moramo navaditi”, bi sklenil s Türkom. Nič kaj lahka naloga. Ne za vas, ki ste kulturi dali konstitutivno vlogo, ne za vaše sosede, ki se pretežno ukvarjamo z izvozom pameti.
In naj še tako pogosto bijem plat zvona, ostajam nepoboljšljiv optimist: vsak ton, poteza, vsak gib in glas, vsak pixel in vsaka črka postavljajo okvir za edino smiselno bojno polje. Polje duha, strasti, tveganja, idej, vizij. Beri: kulture.