Nevenka Mlinar: “Reagirati je treba zdaj, preden se pojavijo bolezni”

Kar 598 zdravnikov in zobozdravnikov se je podpisalo pod poziv državi k odgovornemu pristopu do okoljske problematike in opozorilo glede potencialnih vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi v srednji Soški dolini. Salonit namreč želi bistveno povečati količine odpadkov za sosežig. Pobudnica poziva in prvopodpisana je zdravnica iz Deskel Nevenka Mlinar.

 Foto: Leo Caharija
Foto: Leo Caharija

Zdravnica Nevenka Mlinar ve, kaj pomenijo rak in z azbestom povezane bolezni. Z njimi se srečuje v ambulanti v Desklah. “V naši ambulanti, kjer imamo blizu 1700 pacientov, ima večina priznano poklicno bolezen zaradi azbesta. V zadnjih 20 letih smo odkrili 449 rakavih bolezni, 82 pacientov je zbolelo zaradi mezotelioma. To je zelo agresiven rak pljučne ali trebušne mrene, ki je v več kot 80 odstotkih povezan z azbestom. Kljub sodobnemu zdravljenju je preživetje krajše kot 18 mesecev,” pravi. V Sloveniji jih v povprečju odkrijejo 40 na leto, v njeni ambulanti štiri. “Če bi bila naša ambulanta povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih zbolel manj kot en bolnik. In če bi odgovorni ob spoznanjih o škodljivosti azbesta ravnali etično, ne bi prišlo do tako grozljivih posledic in nepotrebno izgubljenih življenj.”

Zaradi azbesta, ki so ga v Salonitu uporabljali do leta 1996, je v srednji Soški dolini ogromno azbestnih bolezni. V kanalski občini je več kot 2800 ljudem država priznala poklicno bolezen zaradi dolgotrajne izpostavljenosti azbestu, tudi ko so strokovnjaki že vedeli, kako škodljiv je. “Naši bolniki vedo, da bodo imeli azbestna vlakna v svojih telesih vse življenje. Zaradi prizadetosti pljuč težko dihajo, kašljajo in imajo bolečine v prsih. Mnogi so izgubili bližnje. Strah jih je, ko gredo k pulmologu, na Golnik, na Onkološki inštitut, in upajo, da ne bo postavljena najhujša diagnoza. Mezoteliom ali pljučni rak. In če se to zgodi, je ob naslednjem obisku med nama mučna tišina. Ko se počutim tako zelo nemočna in težko najdem prave besede. Bolniki vedo, da jih čaka težko in izčrpavajoče zdravljenje. Nekateri, ko zbolijo, ne želijo diagnostike ali zdravljenja. Ko se stanje poslabša, jih zdravimo na domu, lajšamo bolečine in tolažimo svojce. Naši bolniki to dostojanstveno in tiho sprejemajo.”

Vsi januarski kandidati

Kandidati za januarsko osebnost Primorske so bili še Dragana Čolić, scenaristka in režiserka dokumentarnega filma oPavlu Knoblu, Zdravko Likar, gonilna sila sodelovanja med Slovenci v Posočju in na Videmskem, Stevo Vujić, zanesenjak, ki skrbi, da bogata zapuščina koprskega Tomosa ne bo pozabljena, in Neva Zajc, novinarka, ki je bistveno pripomogla k nastanku dokumentarca BBC o Borisu Pahorju. Pogovoru z zmagovalko Nevenko Mlinar, ki ga bo vodila Nataša Benčič, lahko prisluhnete na Radiu Koper jutri ob 11. uri. Na Radiu Trst A bodo pogovor predvajali v ponedeljek opoldne.

Posledice so težke. A iz Salonita se še kadi. Azbesta ne uporabljajo, zdravnike pa skrbi vpliv sosežiga odpadkov. Količino katerih želi tovarna povečati za skoraj četrtino, s 108.960 na 135.000 ton na leto. Mlinarjeva je prvopodpisana pod poziv zdravnikov in zobozdravnikov, ki od odločevalcev zahtevajo bistveno bolj odgovoren pristop do okoljske problematike, posebej, da se dodatno ne onesnažuje okolja, ki je že onesnaženo in kjer ljudje že nosijo hude posledice. Zbrali so kar 593 podpisov. “Zdravniki moramo delovati ne le zakonito, ampak tudi etično. Za poziv smo se odločili, ker nas zelo skrbi zaradi dogajanja, ki ima lahko škodljive posledice za zdravje ljudi. Skrbi nas, kako bodo izpusti iz sosežiga vplivali na obolevanje in umrljivost okoliških prebivalcev,” poudarja. Iz Salonita izhajajo dušikov oksid, benzen, živo srebro in njegove spojine ... “To so snovi, za katere vemo, da so dokazano škodljive za človeka.” Mejni izpusti so določeni, a so pri sosežigalnicah, kot je cementarna, ki kuri odpadke, dovoljene višje vrednosti kot pri sežigalnicah. Ni pa še potrjeno, kako vliva na človeški organizem koktajl snovi, ki nastajajo ob sežiganju različnih snovi, učinki se lahko celo množijo, meni. “Prizadevamo si, da bi ljudje živeli v zdravem okolju. Ne smemo postaviti profita pred človeška življenja in zdravje. Ne želimo, da se ponovi zgodba z azbestom!” Sklicevanje na zakonitost ni garant zdravja, tudi proizvodnja azbest-cementnih izdelkov je bila do leta 1996 zakonita, poudarja.

Argumente so predstavili okoljskemu ministru Simonu Zajcu, tudi zdravniška zbornica podpira poziv, nastal med goriškimi zdravniki, ena njegovih ključnih zahtev je izenačenje mejnih vrednosti dovoljenih izpustov v sežigalnicah in sosežigalnicah, kjer so bistveno višje. Uporabiti je treba načelo previdnosti. Kar lahko škodi, se ne dovoli. “Ustrezno je treba reagirati že zdaj, preden se začnejo bolezni pojavljati v naslednjih letih, desetletjih,” pravi Mlinarjeva.

Obljube poslušajo 20 let, a meni, da so spremembe mogoče. “Imam upanje, skupaj je stopilo toliko zdravnikov kot še nikoli. Začelo se je tukaj in se razširilo. Ko smo o tem začeli govoriti, se tudi prebivalstvo ozavešča.” Od odločevalcev bodo zahtevali izpolnitev zahtev, vztrajali bodo in pomagali nevladnim organizacijam ter civilnim iniciativam, ki si prizadevajo za reševanje problematike okolja.


Preberite še


Najbolj brano