Igor Maher je pomagal dvigniti pomen kalov

V okolici Pliskovice so pred leti obnovili 18 kalov in med njimi speljali pohodno pot, ki jo vsako leto na dan mokrišč obišče veliko pohodnikov, 120 jih je bilo v nedeljo na 15. pohodu. Med nosilci obnove kalov je bil pokojni biolog Igor Maher, ki se je z zavzemanjem za ohranjanje kraške narave in dediščine Pliskovljanom zelo usidral v srce. V nedeljo so se nanj spomnili najožji sodelavci.

PLISKOVICA > “Vsako Igorjevo razmišljanje o odkrivanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine je bilo zelo vizionarsko. Bil je kot motor, neprestano so mu rasle zamisli, ki jih je znal tudi uresničiti, saj je znal pristopiti do domačinov po informacije in tako dobro pripraviti projekte in prijave na razpise, da je dobil denar zanje,” so v nedeljo v Pliskovici strnili spomine na pred enajstimi leti preminulega prijatelja in sodelavca Igorja Maherja.

Soavtor popisovanja in oživitve kraških kalov

Med drugim je Maher, ki je bil zaradi nesreče (po kateri se je iz Ljubljane preselil v Sveto) na invalidskem vozičku, skupaj z biologinjo Ireno Kodele Krašna in nekaj ustanovami izpeljal projekt 1001 kal - 1001 zgodba o življenju, v katerem so popisali številne kale na Krasu ter jih v okolici Pliskovice obnovili 18. “Na zavodu za varstvo narave sva dosegla, da so dali pomembnost opuščenim kraškim kalom,” je še eno Maherjevo vizionarsko misel izpostavila biologinja Kodele Krašna.

Geograf, kolesar in vodnik Andrej Bandelj je povedal, da sta z Igorjem, po katerem so pred desetimi leti pohodno pot med kali tudi poimenovali, in njegovim znamenitim terenskim vozilom toyoto prevozila Kras, Snežniško in Nanoško: “Zelo hitro je znal videti dušo in možnosti nekega območja; prehiteval je lokalni pogled na potenciale, ki jih je območje ponujalo.”

Proti panojem v naravi

Moderator omizja Bogdan Macarol je izpostavil, da je Maher odlično zasledoval in udejanjal trajnostni razvoj na Krasu, saj ni bil le dober poznavalec narave, ampak je znal tudi ustrezno začrtati gospodarsko izkoriščanje kraških naravnih vrednot ter biti pri tem socialno pravičen, saj je pri snovanju novih zamisli najprej vključil domačine: “Tako sva šla skupaj, še zelena, k organizatorjem praznika terana in pršuta in predlagala pohod in kolesarjenje ter oboje uspešno izpeljala, enako traso pohoda med kali okoli Pliskovice:”

Oblikovalka Maja Licul je spomnila na številne publikacije in lokalno glasilo, ki sta jih skupaj izdajala, ter na Igorjevo nenehno iskanje popolnosti. Med drugim si je zamislil, da so kale označili z vklesanimi napisi v kamne, ne zgolj s panoji, ki preveč posežejo v naravo in sčasoma propadejo. Soplaninec, sedaj direktor kobariškega muzeja Martin Šolar je sklenil, da je poleg Maherjevega obsežnega strokovnega dela na področju naravovarstva in trajnostnega turizma njegova dragocena zapuščina še njegov izjemen jezik pisanja ter fotografija, ki je postala po nesreči še bolj zahtevna.

Igorjev oče MarjanMaher pa je povedal, da je sinovo bogato gradivo predal NUK-u, tisto, vezano na Kras, pa bo podaril novogoriškemu arhivu.

---