Ponovno v duhu velikega Scopolija

Na Gimnaziji Jurija Vega so osmič maratonsko praznovali kulturo v njenem najširšem pomenu. Z množico pogovorov z vidnimi ustvarjalci dopoldne in ustvarjalnih delavnic ter okroglih miz zvečer. Medse so povabili vse, ki jih zanima ustvarjalnost dijakov ali pa duh J.A. Scopolija, ki so ga še drugič zapovrstjo postavili v ospredje dogajanja.

Pogovor o stripu o J. A. Scopoliju na kulturnem maratonu idrijske 
gimnazije (prva med organizatorji, Maja Justin Jerman, stoji). Foto: Saša Dragoš
Pogovor o stripu o J. A. Scopoliju na kulturnem maratonu idrijske gimnazije (prva med organizatorji, Maja Justin Jerman, stoji). Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Na osmem kulturnem maratonu Gimnazije Jurija Vega so običajno množico več kot 20 delavnic letos razpolovili, a je v stavbi kljub temu vrvelo od dogajanja. Potem ko se lani na osrednji okrogli mizi spraševali, ali je v nas še kaj razsvetljenega duha in v ospredje postavili delo vsestranskega naravoslovca J. A. Scopolija (1723 - 1788), so zaradi njegovega pomena za Idrijo in svet letos z njim nadaljevali. Dijaki so mu posvetili tudi strip in ga natisnili v knjižico.

Scopolijevi nadaljevalci

Na okrogli mizi Na ramenih velikana je s slovenskimi znanstveniki, večinoma bivšimi dijaki idrijske gimnazije, tekla beseda o sodobni slovenski znanosti oziroma o tem, ali zmore slediti Scopoliju, ki je v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju v Idriji utemeljil evropsko naravoslovje.

J.A. Scopoli - univerzalni naravoslovec in zdravnik so dijaki Tara Caruso Bizjak, Klara Martinšek, Lina Rupnik in Lovro Veha Menegatti z mentorjem Martinom Ramovešom in strokovno svetovalko Ivico Kavčič, naslovili izviren strip, v katerem so predstavili štiri ključne postaje v razsvetljenčevem življenju. Prihod v Idrijo, vsestransko delo v njenem rudniku in naravnem okolju do žalostnega konca zaradi zavisti kolegov na univerzi v italijanski Paviji.

“Super je, da so tudi nam umetnikom dali priložnost, da se izrazimo na naravoslovnem področju. Seveda smo se pred začetkom ustvarjanja stripa o Scopolijevem delu temeljito poučili in se veliko naučili. Vsa štiri leta se z veseljem udeležujem maratona in zato gre velika zahvala profesorici Justinovi, ki je njegov pogonski motor,” je povedala četrtošolka, vsestranska kulturna ustvarjalka Tara Caruso Bizjak. Ustvarila je prvo poglavje stripa Poslan v Idrijo.

“Strip bomo promovirali v našem turističnem centru. Zaslužil pa bi si tudi objavo v kakšnem vseslovenskem mediju,” je ocenila direktorica Zavoda za turizem Valerija Verhovnik, ki je izdajo stripa finančno podprla. Vodstvo šole je sprejelo tudi pobudo upokojene profesorice kemije Ivice Kavčič za podobno obeležitev ostalih znamenitih znanstvenikov, ki izhajajo iz Idriji ali so v njej delovali.

Upravičeno ponosni na maraton

Po dopoldanskih pogovorih dijakov z različnimi ustvarjalci so se na popoldanskih odprtih delavnicah posvečali fiziki, podnebnim spremembam, skrivnostim pomnenja, metodam za odkrivanje laži in različni ustvarjalnosti. Tudi pokušina iz tradicionalne kulinarične delavnice ni manjkala. Dušan Moravec in Aleš Mrak, ki ustvarjata filmsko knjigo spominov na Idrijo, sta gostila lanske pričevalce. Dijaki strojne šole pa so ponudili dišeča mila iz svojega podjetja Proteus.

“Lani so gimnazijci razvili uspešno podjetje - od ideje, programa, raziskave trga do trženja. Letos je to uspelo strojnikom in ponosno so se predstavili na maratonu. Na maraton smo seveda ponosni vsi na šoli. Imamo 320 dijakov in prav vsi sodelujejo na njem,” je zadovoljna ravnateljica Karmen Vidmar.

“Dijaki me vedno znova navdušijo s svojo ustvarjalnostjo, s tem kaj in koliko zmorejo. Maraton je priložnost, da se izrazijo povsod tam, kjer jim šolski program tega ne omogoča. Sočasno prihajajo v stik z različnimi ustvarjalci in marsikdo skozenj dobi vzgib, prižge iskro. Ko to vidim, je to tudi za mene neopisljivo doživetje,” je dala prva med organizatorji maratona, profesorica Maja Justin Jerman, vedeti, da bo maraton s svojimi pestrimi vsebinami tudi v bodoče ponos šoli.


Najbolj brano