Beg pred diagnozo je beg pred življenjem

“Res ni vsaka krvavitev med izločanjem blata že rak, a to mora zdravnik preveriti s kolonoskopijo. Ne smemo zanemariti niti nobene težave v zvezi z zadnjikom, ki jo spremljajo krvavitve, saj lahko napovedujejo raka!” Tako na podlagi zdravniških izkušenj opozarja Tomaž Jakomin, specialist kirurg v izolski bolnišnici in predsednik Obalnega društva za boj proti raku.

Zdravnik kirurg Tomaž Jakomin, hkrati predsednik Obalnega društva za boj proti raku, se vsak dan sooča z bolniki z rakom. Zato vsem svetuje, naj bodo pozorni na vsako ponavljajočo se težavo z zadnjično odprtino in črevesnimi krvavitvami.

Vsaka krvavitev še ni rak, je pa nujen posvet z zdravnikom. Ko je posameznik zajet v državni program Svit, naj sodeluje in se torej odgovorno obnaša. Jakomin pravi: “Svit je izjemno dobro organiziran in uspešen program za odkrivanje raka na črevesu in danki ter predrakavih sprememb. Zaradi daljšanja življenjske dobe se je razpon programa s 70 zvišal na 74 let starosti. Bo pa treba še spodnjo starostno mejo presajanja znižati s 50 na 45, kar so nekatere države že storile, ker je zrasla pojavnost tega raka tudi pri mlajših od 50 let.”

SBI razvija zdravljenje raka

Onkološko zdravljenje nasploh, z njim pa zlasti raka na debelem črevesu in danki, je eden strateških ciljev razvoja izolske bolnišnice. “Zanj imamo trenutno najsodobnejšo diagnostiko (CT, MRI, nov endoskopski center) in že izvajamo izjemno sodobno operativno zdravljenje,” opisuje kirurg Tomaž Jakomin. Bolnišnica ima tudi novo bolnišnično lekarno, ki omogoča hranjenje in rokovanje s kemoterapevtiki. “Menim, da bo celotno onkološko zdravljenje možno v nekaj letih, ko bodo specializacijo iz onkologije končali naši trije specializanti,” dodaja in izpostavlja izjemno dobro sodelovanje SBI z Onkološkim inštitutom. “Prizadevamo si bolnikom v Istri ponuditi udobnost zdravljenja v domačem kraju, tako kot je to možno marsikje drugje v Sloveniji!”

Vse mlajši z vse bolj napredovalim rakom

Čeprav so ljudje že bolj ozaveščeni, zdravniki vsak dan odkrivajo bolnike z napredovalim rakom. Jakomin opisuje: “Večina, zlasti so mlajši, prizna, da so se tolažili, da raka nimajo, ker živijo zdravo in ga nihče v družini nima ...” Vzroke za težave dolgo pripisujejo stresu v službi, virozam, hemoroidom, celiakiji … “Poskusijo jih sami rešiti, kar je zelo narobe.”

V razvitem svetu narašča pojav raka na debelem črevesu in danki pri mlajših, največ jih je starih od 20 do 39 let. Letna incidenca se je med slednjimi povečala za šest do devet odstotkov. Zdravnik dodaja, da jim raka ugotovijo zlasti v napredovalih stadijih, ko je zdravljenje manj uspešno.

Vzrokov je več. Vse bolj je jasna povezava med mladostniško/najstniško debelostjo in zgodnjim pojavom raka na debelem črevesu (ne pa tudi na danki). “Ugotavljajo, da naj bi se črevesni rak 'neposredno hranil' z enostavnimi sladkorji iz nezdrave hrane. Preostali dejavniki so še predelana hrana, premajhna fizična aktivnost, stres, kajenje, prekomerno uživanje alkohola. Vse, kar tvori nezdravi način življenja!”

Zdravnik opozarja tudi na dedne oblike raka: na družinsko adenomatozno polipozo in dedni nepolipozni rak na debelem črevesu. “Gre za močno genetsko komponento, pojavljajo se v določenih družinah, in to pri mladih, imajo zelo hiter in neugoden potek, neredko odkrijemo tudi multiple tumorje.”

Težave z zadnjikom

Vse več ljudi ima težave, povezane s prebavo in odvajanjem blata, bolečine na zadnjični odprtini, kar večina pripisuje pojavu hemoroidov. K zdravniku nočejo in jih je sram. Skušajo se kar sami pozdraviti. Jakomin ugotavlja: “Težave z zadnjikom so za marsikoga še tabu tema. Pomembno je vedeti, da niso zanje krivi hemoroidi, temveč so to lahko zelo resne težave.”

Hemoroidi so bogat žilni pletež ob zadnjični odprtini. Težave nastanejo, kadar se povečajo ali se pojavi tromboza teh žil. Bolj pogoste pa so težave z analnimi ranami ali fisurami, prekomernim tonusom mišic zapiralk in vnetji. Zdravnik svetuje: “Ob vsaki krvavitvi moramo pomisliti tudi na raka in je ne kar pripisati hemoroidom! Nujno je treba k zdravniku, ki mora postaviti pravo diagnozo. Predel zadnjične odprtine pregledamo s preiskavo proktoskopijo. Pregledamo zadnjih deset centimetrov črevesa s približno 15 centimetrov dolgo, posebne vrste cevko z virom svetlobe, ki omogoča odstranjevanje hemoroidnih vozlov in analnih polipov ter z aplikacijo botulin toksina v analne rane. Preiskava povečini ni boleča.”

Kolonoskopija, pot do zdravja

V primeru suma na raka je nujna diagnostika debelega črevesa, poudarja sogovornik. “Gre za pregled s kolonoskopom - daljšim upogljivim inštrumentom, na konici opremljenim s kamero. Pregledamo sluznico celotnega debelega črevesa. Preiskava je včasih malce neprijetna, je pa izjemno natančna. Poleg diagnostike omogoča tudi zdravljenje predrakavih sprememb (polipov) in začetnih rakavih sprememb.”

Ko gre za sum na raka, v izolski bolnišnici skoraj ni čakanja, bolnik je na vrsti v dveh tednih, saj imajo za take primere posebne termine. “Drugače pa je, ko gre za preventivne preglede in dojemanje posameznika, kaj in kdaj naj bi kaj storili. Takrat je večinoma vse skladno z ugotovitvami Dorjana Marušiča - Slovenija ima približno dva milijona strokovnjakov za zdravstvo ... Prepričan pa sem, da bo vsak zdravnik vsakogar s sumom na raka resno obravnaval. Če ne, naj pridobi še drugo mnenje!”

Standardizirani postopek zdravljenja

Najmlajši bolnik z rakom na debelem črevesu, ki ga je sogovornik doslej operiral, je imel 27 let in je po dobrih petih letih še vedno zdrav. Njegov najstarejši operirani bolnik pa je štel 94 let.

Postopek zdravljenja je standardiziran. Diagnozo postavijo pri kolonoskopiji, ko odščipnejo delček tumorja in ga pošljejo na histološko preiskavo. V zamejitvenih preiskavah nato skušajo ugotoviti, ali se je tumor razširil še izven črevesja. Z računalniško tomografijo (CT) slikajo trebušno votlino in prsni koš. “Vse troje pokaže predoperativni stadij bolezni - velikost tumorja. Dokumentacijo vseh bolnikov nato obravnavamo na multidisciplinarnem koziliju, kjer dorečemo nadaljnje postopke zdravljenja.”

Na kaj biti pozoren?

Čeprav so v začetni fazi raka simptomi neznačilni, mora biti vsakdo pozoren na ponavljajoče se bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrove, spremembe pri odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanj, zaprtost). Svarilo so tudi slabost, bruhanje in kri v blatu. Tumorji v danki lahko povzročijo boleče krče, spremembe v premeru blata, občutek polne danke in krvavitve iz nje.

Posebno pozornost zahtevajo ljudje, katerih najožji sorodniki so zboleli za tem rakom. Posebej vodijo bolnike, ki so tega raka že preboleli, vse, ki so jim že odstranili polipe, bolnike s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi (ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen) in tiste z družinsko adenomatozno polipozo ali dednim nepolipoznim rakom na debelem črevesu.

Tomaž Jakomin svetuje: “Če imate težave z zadnjično odprtino in se ponavlja črevesna krvavitev, pojdite k osebnemu zdravniku na pregled zadnjične odprtine (digitorektalni pregled). V primeru nejasnosti vas bo napotil na proktoskopijo, pri resnem sumu na raka pa prednostno na kolonoskopijo.”

---