Marko Pavliha: “Spet bo treba sesti za pogajalsko mizo”

“To je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati,” je prvi vtis o včerajšnji odločitvi Sodišča EU strnil pravnik dr. Marko Pavliha. V prihodnje bo po njegovem treba spet sesti za pogajalsko mizo in najti kompromis, kako uresničiti arbitražno odločbo.

Dr. Marko Pavliha meni, da je odločitev Sodišča EU  taktično 
previdna in ima politični predznak.  Foto: Zdravko Primožič/FPA
Dr. Marko Pavliha meni, da je odločitev Sodišča EU taktično previdna in ima politični predznak.  Foto: Zdravko Primožič/FPA

PORTOROŽ > “Hrvaška politika se je vnovič izkazala kot izjemno vplivna in brezkompromisna. Za nameček ji koristi evropsko predsedovanje in nenavadno pospešen postopek, da bi lahko britanski sodnik poročevalec opravil svoje delo pred vrnitvijo domov zaradi brexita,” meni Marko Pavliha.

Pričakovanje, da Sodišče EU ne bo sledilo mnenju pravobranilca, ampak bo odločalo v duhu evropskega in mednarodnega prava ter pravičnosti, se ni uresničilo, čeprav je spoštovanje pravne države ena od temeljnih vrednot Evropske unije, meni Pavliha. “Spoštovanje pravne države takisto pomeni spoštovanje mednarodnega javnega prava, čigar status ima arbitražna odločba, ki je res iudicata, pravno veljavna odločitev,” poudarja.

“Hrvaška politika se je vnovič izkazala kot izjemno vplivna in brezkompromisna.”

Izpostavil je, da je mednarodno pravo sestavni del pravnega reda EU. Poleg tega je v Pogodbi o EU zapovedano, da se Unija in njene članice medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz pogodb. “To je tolažilno upoštevalo tudi sodišče, rekoč, da sta Slovenija in Hrvaška zavezani, da si lojalno prizadevata za vzpostavitev dokončne pravne rešitve tega spora v skladu z mednarodnim pravom. Očitno ni razumelo, da je pravna rešitev v obliki zavezujoče arbitražne odločbe že dana, gre zgolj za problem njenega ignoriranja s strani naše sosede.”

Pavliha meni, da bi morala Slovenija zahtevati izločitev predsednika sodišča Koena Lenaertsa, saj je ta že pred dobrim letom javno komentiral, da sodišče najverjetneje ni pristojno za obravnavanje te tožbe, kar da je bilo nedovoljeno prejudiciranje. Predsednik je že tedaj predlagal uporabo 273. člena Pogodbe o delovanju EU, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno. Na to se je pozneje v svoji argumentaciji sklicevala Hrvaška, enako pa je včeraj ugotovilo sodišče.

Domače politične perpetije nam niso pomagale

Nekaj krivde za neuspeh Pavliha pripisuje domači politiki. “Zagotovo nam niso pomagale domače politične peripetije glede prisluškovalne afere, niti obelodanjena stališča nekaterih kvazi poznavalcev in politikov, da je bila tožba pred sodiščem zgrešena poteza.” Po njegovem je bila ta tožba za Slovenijo edina možnost, glede na to da v mednarodnem pravu ni drugih možnosti za izvršbo pravnomočnih sodnih in arbitražnih odločb. Obstajala je še možnost tožbe pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, a bi se morala s tem strinjati tudi Hrvaška.

Slovenija bo potegnila kratko

Kako torej naprej? “Očitno ni druge poti, kot da se obe državi vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja veljavne in zavezujoče arbitražne odločbe,” meni Pavliha. “Slovenija bo kajpak zopet 'potegnila kratko',” meni na podlagi preteklih izkušenj in dodaja, da se zamujene priložnosti ne vrnejo.


Najbolj brano