Čistoča je ženska
Ne glede na starost, zaposlenost ali izobrazbo, v vseh primerih, ki jih osebno poznam, večino čiščenja in pospravljanja v domačem, zasebnem okolju opravijo ženske. Gre za vsakodnevno, rutinsko, nevidno, necenjeno in nikoli dokončano delo. Četudi se raziskovalci družin in družinskega življenja strinjamo, da je na področju enakopravnosti spolov prišlo do sprememb, pa stanje vseeno ni takšno, kakršnega bi si želeli.
V eni od primerjalnih evropskih raziskav o delitvi dela med spoloma in dvojni obremenjenosti žensk, v katero sem bila vključena, se je izpostavilo, da smo slovenske ženske v Evropi na samem vrhu obremenjenosti. Kar pomeni, da imamo najmanj prostega časa, časa zase in za stvari, ki jih rade počnemo. Posledično smo naveličane in izčrpane. Kar ni dobro za zdravje, zadovoljstvo z življenjem, ne za partnerski odnos in družinsko življenje.
Slovenske ženske smo v Evropi na samem vrhu obremenjenosti. Kar pomeni, da imamo najmanj prostega časa, časa zase in za stvari, ki jih rade počnemo.
Zakaj je temu tako? V Sloveniji, za razliko od drugih držav, kot so Nemčija, Velika Britanija in Nizozemska, kjer je ta praksa najbolj prisotna, skorajda ne poznamo skrajšanega delovnega časa. V teh državah je običajna praksa, da ženske, še posebej tiste z (majhnimi) otroki, hodijo v službo za skrajšan oziroma polovični delovni čas. V Sloveniji prevladuje zaposlenost žensk. Tudi kot tradicija in pravica iz časa socializma. Pa tudi zato, ker imamo nizek ekonomski standard in ena plača enostavno ne zadostuje za dostojno preživetje. Posledično tako skorajda nimamo žensk, ki bi ostale doma in skrbele izključno za dom in družino. Zaradi nizkega standarda si tudi polno zaposlene ženske ne morejo privoščiti plačane gospodinjske pomoči, kar je običajna praksa v ekonomsko bolje stoječih državah. Ne nazadnje, tudi enaka obravnava po spolu in ozaveščenost na tem področju nista tako visoki kot na primer v Skandinavskih državah, kjer si partnerja mnogo bolj enakovredno delita tudi gospodinjsko delo. Rezultat vsega navedenega je, da se slovenske ženske nahajamo na samem vrhu po skupnih urah, preživetih v službi in s krpo v roki.
Slovenska posebnost je (posledično?) tudi vsesplošna vključenost sorodniške podporne mreže, ki jo najpogosteje predstavljajo ženske - mame in tašče. Ženskam v gospodinjenju (likanje, kuhanje, čiščenje, tudi varstvo otrok) tako najpogosteje priskočijo na pomoč druge ženske. Tiste, ki bi morale uživati v zasluženem pokoju, tako nadaljujejo svoje skrbstveno delo in podporo delovanju družinske ekonomije.
Precej slabe volje in družinskih prepirov se vrti okoli tega, kdo vse ne pospravi nogavic za sabo, kdo vse živi kot v hotelu in zakaj je breme družinskega gospodinjskega dela tako neenakomerno razporejeno.
K stanju preobremenjenosti pripomore tudi dejstvo, da se higienski standardi nenehno zaostreno višajo. Naša domovanja so mnogo bolj čista in urejena kot nekoč, namenjena ogledu in izkazovanju statusa, kot stanovanja iz vitrin ali pohištvenih katalogov, obenem pa žal vse bolj prazna in vse manj kraj druženja in prijateljevanja.
Nedavno objavljeno Poročilo o vrzeli med spoloma (Global Gender Gap Report 2020) s strani World Economic Form s ciljem izboljšanja sveta izpostavlja, da se situacija v Sloveniji za ženske še slabša. Omenjeni kazalnik namreč meri, kako so moški in ženske v družbi obravnavani in razlike v tem, kaj počnejo ter kaj dosežejo. Slovenija je po omenjenem kazalniku v lanskem letu nazadovala za 25 točk. Izgubila je največ med 149 državami.
V stanju preobremenjenosti čistoča in skrb zanjo načenja odnose. Pregovarjanje, kdo bo naredil kaj, in nezadovoljstvo z obstoječim stanjem, občutki izkoriščanosti in necenjenosti seveda ne pripomorejo k harmoničnim partnerskim in družinskim odnosom. Precej slabe volje in družinskih prepirov se vrti okoli tega, kdo vse ne pospravi nogavic za sabo, kdo vse živi kot v hotelu in zakaj je breme družinskega gospodinjskega dela tako neenakomerno razporejeno.
Kaj lahko v dani družbeni situaciji, na katero imamo žal le malo vpliva, sploh naredimo? Kolegica z ljubljanske univerze mi je dejala, da je pač znižala higienske standarde. Saj res, po navadi ne jemo s tal, zato res ni potrebe, da so tako higienično čista, kot narekujejo reklame, pa tudi likanje je v resnici nepotrebno. Kolegice iz drugih držav mi prav tako sporočajo, da so glede vzdrževanja doma mnogo bolj pragmatične in manj obremenjene kot me. Pomaga, če otroke že zgodaj vprežemo v družinska opravila, pa ne za kazen ali za nagrado (žepnina, plačilo), temveč zato, ker živimo pod isto streho, ker smo skupnost. Kar se partnerjev tiče, je dobro, da jasno sporočimo, kaj pričakujemo. Ženske prepogosto tiho čakamo, da bodo drugi uvideli našo stisko in prihiteli na pomoč. Ker večina moških ni jasnovidnih, je dobro, da svoja pričakovanja ubesedimo.
Seveda pa obstajajo tudi izjeme. Poznam žensko, ki ji čiščenje doma predstavlja hobi in veliko veselje, to kar drugim pomenita rekreacija ali zabava. Tudi v redu. Tudi moški, za razliko od prepričanja starejše sorodnice, niso vsi enaki. V teh družinah pa težave v odnosih zaradi vzdrževanja čistoče tako in tako odpadejo.