Prosta luka naj ne bi bila več le mrtva črka na papirju

Tržaško pristanišče predstavlja pravi unikum tako v evropskem kot mednarodnem pravnem sistemu. Prostocarinska cona vlagateljem omogoča, da ne plačujejo davkov in carin. Specifiko pristanišča pa bi lahko bolje ovrednotili in tako v celoti uveljavili, kar določa cela vrsta splošno priznanih zakonskih določil in sporazumov, meni poslanka Demokratske stranke v italijanskem parlamentu Debora Serracchiani.

TRST > Predlog zakona je Debora Serracchiani pred dnevi predstavila v Trstu. Ta dosledneje interpretira obstoječo zakonodajo na področju davčnega režima in katastrskega razvrščanja pristaniških območij. Obenem predvideva vrsto določil za spodbujanje zaposlitev v tržaškem pristanišču.

Po mnenju poslanke lahko le na tak način pristanišče, ki je leta 2017 prebilo rekord italijanskega pristanišča z največjim tovornim prometom, izkoristi ves svoj potencial. “Njegove značilnosti so doslej ostajale le mrtva črka na papirju. Položaj se je izboljšal z zakonsko uredbo iz leta 2017, s katero sta v Gentilonijevi vladi tedanja ministra Delrio in Padovan hotela uresničiti boljše upravljanje prostocarinskih con,” je pojasnila Debora Serracchiani. Potreben pa je še dodaten korak: “S tem zakonskim osnutkom hočemo dodati člen 8 ter uredbi predsednika republike št. 633 iz leta 1972. S tem bi končno udejanjili prenos evropske direktive 2006/112 v italijansko zakonodajo, kar pomeni, da se bo lahko blago prodalo brez davka na dodano vrednost, seveda pod pogojem, da je to namenjeno območju pristanišča.”

V drugem členu zakonskega predloga pa zagovarja, da bi industrijska skladišča in nepremičnine v pristanišču oprostili nepremičninskega davka Imu. V prehodnem obdobju - dokler ne bo država v celoti aplicirala ekstrateritorialnosti in posebnega davčnega režima - pa si poslanka zamišlja začasno ustanovitev posebne ekonomske cone (ZES). “Na začetku je bilo te mogoče ustanavljati le na jugu Italije, potem pa je finančni zakon za leto 2018 dovolil, da lahko te nastanejo tudi na severu. Trst bi tako utrl pot drugim lukam.

Sam predlog zakona ni namreč namenjen izključno tržaškemu pristanišču temveč tudi vsem ostalim, ki bi tako naposled zasluženo postali prava gonilna sila italijanskega gospodarstva,” je še povedala.

Večkrat je tudi izpostavila, da je ambiciozni načrt sad požrtvovalnega skupnega dela. Poudarila je, da v senatu bitko zagovarja senatorka Tatjana Rojc. Vsega tega ne bi bilo brez vrste prelomnih uspehov, ki jih je v vseh teh letih doseglo tržaško pristanišče z Zenom D'Agostinom na čelu.

Pri sestavi predloga zakona je sodeloval tudi generalni sekretar pristaniške oblasti Mario Sommariva. Ta je na srečanju dejal, da so si zamislili dve vrsti davčnih olajšav za pristaniške delavce. Na eni strani bi te spodbujale nove zaposlitve, na drugi pa bi to pomenilo tudi povišanje plač. Zakon so že predložili pristojnim odborom v parlamentu.

---