Vplivi klime na insekte

Človek se lahko, če dobro pozna način življenja in biološke lastnosti, s pomočjo zagotavljanja umetnih pogojev za življenje (temperatura, vlaga ...) uspešno bori proti škodljivcem, kamor sodijo tudi insekti. Občutno teže pa vpliva na naravne pogoje, ki zajemajo velike površine, in na tako velike katastrofe, kot je zdaj ta v Avstraliji.

Žuželke so hladnokrvne (poikilotermne) živali. Njihova življenjska aktivnost je odvisna od temperature okolja, kjer živijo. V mirovanju je njihova telesna temperatura približno enaka temperaturi v okolici. Ob večji fizični aktivnosti pa se temperatura žuželk za desetino poviša.

Idealna temperatura ozračja za razvoj insektov znaša, glede na vrsto, od 25 do 30 stopinj Celzija. Obstajajo pa tudi določene vrste žuželk, ki so aktivne celo, ko je zunanja temperatura v okolju nižja od nič stopinj Celzija.

Morda je manj znano, da nizke temperature še ne pomenijo smrti za insekte, saj jih dokaj dobro prenašajo. Res pa ob tako ekstremnih temperaturah insekti upočasnijo življenjske funkcije ali pa jih kar prekinejo ter preidejo v stadij mirovanja. Tako počakajo na boljše pogoje za življenje oziroma na dvig temperature v okolici.

Temperatura okolja močno vpliva na vse biološke dejavnike insektov: presnovo, razvojni stadij, število generacij in dolžino življenja.

Tudi zelo visokih dnevnih temperatur insekti ne prenašajo dobro. Zato pa je večina insektov najbolj aktivnih zgodaj zjutraj in zvečer. Za primer naj omenimo aktivno napadanje komarjev, ki ga domala vsi poznamo in občutimo.

Kaj pa se dogaja v Avstraliji, ki se sooča z izjemno katastrofalnimi razmerami - najprej s strahotnimi požari, nato z neurji z nalivi in točo, zdaj pa še s pojavom pajkov. Narava se je grdo poigrala s človekom (ali pa človek z naravo), saj so tamkaj pajki vrste Atrax robustus že sprožili ogromen preplah. Kot je znano, je njihov strup smrtno nevaren, trenutne razmere pa so v Avstraliji ugodne za njihov razvoj. Katastrofa za katastrofo, kombinacija visokih temperatur in visoke stopnje vlažnosti se je izkazala za nadvse ugodno za razvoj lijakastega pajka, ki velja za enega najnevarnejših pajkov na svetu. Njegov ugriz je lahko smrtonosen.

Pred leti so sicer znanstveniki razvili protistrup, smrtnih primerov odtlej ne beležijo več, a povečana dejavnost pajkov v naravi, o kateri že poročajo v številnih narodnih parkih v Avstraliji, poziva k veliki previdnosti. Ti pajki se lahko skozi špranje in odprtine splazijo tudi v domove ljudi, svarijo strokovnjaki.

Poleg že omenjenih dejavnikov pa obstaja še niz drugih okoliščin, ki prav tako ustvarjajo pogoje za življenje vseh vrst žuželk. Navedimo nekaj ključnih. Prija jim relativna vlaga v okolici, ki je v tesni povezavi s temperaturo. Na njihovo življenje vpliva količina padavin - dež in sneg. Obilno deževje in sneg lahko prekinejo ali povsem zaustavijo razvoj insektov, lahko pa pri nekaterih vrstah pospešijo razvoj (denimo pri komarju). Pomemben dejavnik je svetloba, saj je večina insektov povezana z dnevno-nočnim ciklom in tako tudi aktivnost. Večina deluje bolj čez dan, obstajajo pa še nočne vrste. Ravnajo se po soncu in viru svetlobe, kar lahko uspešno uporabimo v borbi proti njim (tudi, ko gre za uporabo posebnih pasti z lučjo, ki jih privablja vanje). Omenimo še letne čase, ki v veliki meri vplivajo na razvoj, čeprav gre v bistvu za sončno svetlobo in moč sonca.

Vse to velja za prostoživeče žuželke in živali v naravnem okolju, kjer potekajo naravni cikli. Človek se lahko s pomočjo vedenja o načinu življenja in bioloških lastnosti uspešno bori proti škodljivcem. V veliko pomoč mu je tudi ustvarjanje umetnih pogojev za njihovo preživetje oziroma razmnoževanje (temperatura, vlaga), saj so ti lahko del biološkega boja zoper njih.

Neprimerno teže pa je vplivati na pogoje v naravi in na velikih površinah. Še občutno teže je, ko gre za katastrofe izjemnih razsežnosti, kakršne so doletele Avstralijo.

---