Virus HPV: bolje preprečiti kot zdraviti

Pojavnost raka na materničnem vratu, ki ga povzroči virus HPV, se v Sloveniji zmanjšuje, predvsem zaradi presejalnega programa Zora in cepljenja. Skoraj popolnoma se mu da izogniti s cepljenjem, poudarjajo strokovnjaki, ki pozivajo, naj se čim več žensk udeleži preventivnih pregledov in se cepi. Ker HPV prizadene tudi moške, bi moralo biti cepljenje brezplačno tudi zanje.

NOVA GORICA > “Z diagnozo sem bila soočena leta 2016, ko sem imela 35 let. Prvi šok je bil kar hud, ker sem se čutila varna, saj sem hodila redno na preglede. Sledila je terapija, ki ni bila tako obremenjujoča. Pri meni je, kot kaže, bila uspešna, minila so tri leta in pol in ni znaka ponovitve bolezni. Psihološki pritisk in strah pa bosta ostala do konca življenja,” pravi Jana Herega, ki je prebolela raka na materničnem vratu. Zaradi lastne izkušnje je za sina plačala cepljenje proti virusom HPV, ko bo dovolj stara, bo cepljena tudi njena hči.

Rak na materničnem vratu je predvsem posledica okužbe z virusom HPV. Bolezen v zadnjih 17 letih upada, saj se je od uvedbe presejalnega programa Zora število novih primerov prepolovilo na 106. Te vrste raka pa upada tudi zaradi cepljenja, ki je v zadnjih letih za deklice v šestem razredu, pa tudi za dekleta, rojena po letu 1998, brezplačno.

Okužba z virusi HPV prizadene tudi moške, zato je zakon, ki omogoča brezplačno cepljenje le ženskam, diskriminatoren, opozarja stroka.

Spodbujajo cepljenje

Presejalni programi so pomembni, ker omogočajo zgodnje odkrivanje bolezni. Ženske, ki redno hodijo na preglede, imajo 90 odstotkov manj možnosti, da zbolijo za tem rakom. Enako velja za tiste, ki se cepijo. “V ambulanti se dnevno srečujemo s predrakavimi spremembami na materničnem vratu. Na leto pregledamo več kot 200 pacientk, približno 70 jih zdravimo. Zdravljenje je minimalno invazivno, so pa stranski učinki, denimo izcedki, vnetje se lahko razširi in vpliva na plodnost in prezgodnji porod pri naslednjem otroku,” pove ginekologinja v šempetrski bolnišnici Alenka Zavrtanik Čelan. “Želim si, da bi imeli čim manj pacientk,” dodaja.

HPV pa ne povzroča le raka na materničnem vratu, pač pa tudi druge oblike raka, denimo v nožnici, na zunanjem spolovilu, pri moških pa penisu, ki je sicer redek, na zadnjiku in v žrelu. “Za te rake ni presejalnega programa, bolnikov ne moremo odkriti v zgodnji fazi,” pravi.

Ženske, ki redno hodijo na preglede, imajo 90 odstotkov manj možnosti, da zbolijo za tem rakom. Enako velja za tiste, ki se cepijo.

Zdravnik iz novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel poudarja pomen cepljenja: “To je eno od treh najpomembnejših stebrov, da eliminiramo raka na materničnem vratu. Poleg njega sta še hitro odkrivanje ter zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb. Vse raziskave so pokazale, da je cepivo povsem varno in ni nobenih dolgotrajnih učinkov.”

Brezplačno naj bo tudi za fante

Cilj je doseči 90-odstotno precepljenost in 70-odstotno udeležbo v presejalnih programih. Ta je na Goriškem najvišja (skorja 80 odstotkov) precepljenost pa 68-odstotna. Fafangel poziva k cepljenju: “To je najbolj varen in učinkovit način, da se zaščitimo proti temu raku.”

Kot pravi Mojca Miholič iz Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani, zelo spodbujajo cepljenje med študenti. Za “zamudnice”, dekleta, rojena po letu 1998, je namreč brezplačno. V lanskem šolskem letu so cepili 420 deklet in 38 fantov, od tega 60 odstotkov “zamudnic” in 40 odstotkov samoplačnikov. “Od leta 2014, ko smo cepili dve osebi, se je lani število dvignilo na 971, kar kaže, da je naša akcija zelo pozitivna,” pravi Miholičeva.

Ker okužba z virusi HPV prizadene tudi moške, je zakon, ki brezplačno cepljenje omogoča le ženskam, diskriminatoren, so prepričani strokovnjaki. “Moški so pravzaprav bolj ogroženi za okužbe, niso le prenašalci, njihov imunski sistem za nekatere tipe HPV je slabše odziven, pogostost okužb se z leti ne zmanjšuje, tako kot pri ženskah,” pravi Miholičeva. Zato je NIJZ na zdravstveni svet vložil vlogo, da bi se financiralo tudi cepljenje dečkov. To namreč ni poceni: potrebna sta dva, kasneje tudi trije odmerki, vsak stane 70 evrov.

Nekatere občine ga sofinancirajo, v Idriji denimo celo stoodstotno, v Ajdovščini in še kje polovično, nekatere pa ne.

---